Nedelja, 21. 10. 2018, 4.02
6 let, 1 mesec
Prvi mož Jacka Daniel'sa: Priznam, prvič sem ga pil v jack coli #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,60
Pred kratkim se je v Ljubljani mudil Jeff Arnett, glavni destiler najbolj znanega in najbolj prodajanega ameriškega viskija na svetu – Jacka Daniel'sa.
Jeff Arnett je najpomembnejši mož v destilarni Jack Daniel's, bdi nad celotno proizvodnjo od osnovnih surovin do končnih izdelkov in je šele sedmi "master distiller" v 154-letni zgodovini tega slovitega viskija – prvi je bil, jasno, Jack Daniel. "V tem času se je v ZDA zamenjalo 28 predsednikov, v Vatikanu pa 12 papežev," je ekskluzivnost svojega položaja slikovito ponazoril Arnett, ki je vodenje destilarne v mestecu Lynchburg v Tennesseeju prevzel pred desetimi leti.
S prvim možem viskija, ki ga pijejo v 170 državah na svetu, smo se pogovarjali o marsičem, od zgodb o ustanovitelju Jacku Danielu do tega, zakaj je njihov viski tako poseben in, ne nazadnje, kaj si misli o jack coli.
Na čelo Jacka Daniel'sa ste stopili pred desetimi leti. Kako je videti ta prehod, ali novi "master distiller" dobi ključ do skrivnosti dobrega viskija?
Haha, nič tako posebnega, nobenih fanfar ni bilo. V destilarni Jack Daniel's sem delal že kakšnih sedem let, preden sem prevzel vodenje, in poznal vse skrivnosti, če temu lahko tako rečemo. Pri nas smo namreč ponosni na to, da je vse, kar počnemo v destilarni, transparentno, nimamo nobenih skrivnih receptov. Obiskovalcem tako med ogledom destilarne pokažemo prav vse, kar počnemo.
Sicer pa je bil moj začetek kot "master distiller" vendarle nekoliko poseben. Moj predhodnik Jimmy Bedford je upokojitev naznanil 31. marca in mene naj bi ustoličili dan po tem. Ker pa je bil to 1. april, dan norcev, smo raje počakali in moj prihod na ta položaj naznanili 2. aprila.
Kaj je najpomembnejša lastnost, ki jo mora imeti "master distiller"?
Sam sem po izobrazbi inženir in mislim, da za to delo potrebuješ določeno tehnično podlago, obenem pa ni knjige, prek katere bi obvladal fermentacijo in destilacijo. Izobrazba je dober začetek, a potem potrebuješ obilico izkušenj. Zame so bila neprecenljiva prva leta, ki sem jih preživel v Lynchburgu in se učil od ljudi, ki to počnejo že generacije.
Vztrajate, da Jack Daniel's ni bourbon, čeprav ustreza definiciji, ampak je tennesseejski whiskey. V čem je drugačen od bourbona?
Skoraj vsa proizvodnja Jacka Daniel'sa je enaka proizvodnji bourbona, mešanico koruze, ječmena in rži fermentiramo in nato destiliramo. Nato pa storimo nekaj, česar pri bourbonih ni. To je filtracija z ogljem, zaradi katere naši viskiji dobijo značilen, elegantnejši okus, in tej fazi rečemo "mellowing", blaženje. Zaradi tega dodatnega koraka Jack Daniel's ni bourbon, ampak tennesseejski viski.
So pa tudi druge razlike, v mešanici žit za bourbone običajno uporabijo od dva- do trikrat več rži kot mi. Mnogi so začeli tudi skrivati svoje recepte, kot da bi šlo za neko veliko tajnost, kar je nesmisel. Za dober viski potrebuješ veliko več kot le recept za mešanico koruze, ječmena in rži. To razmerje seveda je pomembno, a še zdaleč ni edini dejavnik, ki naredi vrhunski viski.
Mi tega ne skrivamo: v naši žitni mešanici je 80 odstotkov koruze, 12 odstotkov slajenega ječmena in osem odstotkov rži, zaradi česar je viski manj pikanten kot bourboni. Saj poznate razliko med pšeničnim in rženim kruhom – rženi je veliko bolj intenziven, v njem pa običajno ni čista ržena moka, ker ima res močan in prevladujoč okus.
Osnovne sestavine, ki jih uporabljate, so torej jasne. Kaj pa je tisto, kar vas ločuje od drugih?
Eden bistvenih, če ne celo glavni dejavnik je voda, ki jo uporabljamo za naše viskije. Naša destilarna ima namreč lasten izvir, voda, ki teče iz njega, pa ima praktično popolne lastnosti za proizvodnjo viskija. Izvira namreč iz apnenca, ki ga voda raztaplja, obenem pa ta kamnina iz vode odstranjuje železo. In prav takšna voda, z veliko minerali in brez železa, je za viski idealna. Ko je Jack Daniel kupoval parcelo za destilarno, je vedel, kaj kupuje – bistven je bil ta izvir vode.
Izjemno pomembni pa so tudi naši sodi. Verjetno smo tudi edini proizvajalec viskija, ki sam izdeluje lastne sode. Menim, da je velika napaka, če na sode gledaš kot na potrošno blago. Vedeti moraš, kako in iz česa je sod izdelan, tega pa le glede na videz ne moreš ugotoviti.
Pravila za ameriški viski določajo, da mora zoreti v novih, znotraj ožganih sodih, mi pa pri pripravi sodov storimo dodaten korak. Preden jih ožgemo, jih segrejemo, mi temu rečemo, da jih popečemo. Zaradi tega dobijo naši viskiji dodatno, bolj sladko dimenzijo okusa.
Sode uporabimo le enkrat, nato pa jih prodamo. Gre za ogromne količine, v naših skladiščih je 2,5 milijona sodov, letno pa se jih "obrne" več kot pol milijona. Naše rabljene sode med drugim uporabljajo za zorenje rumov, celo za zorenje tabasca, veliko jih gre v škotske destilarne, med drugim naše sode uporabljata destilarni Glenmorangie in Ardbeg. Ljubiteljem škotskih viskijev rad rečem, da so jim všeč zato, ker so zoreli v sodih, prepojenih z Jackom Daniels'om (smeh, op. a.).
Okrožje Moore, v katerem je destilarna Jack Daniel's, je "suho okrožje", kjer je prepovedana prodaja alkoholnih pijač. Vam to ne otežuje posla?
V mestu Lynchburg, kjer je naša destilarna, v restavracijah in barih ni dovoljeno streči alkohola. Ni pa prepovedana proizvodnja alkohola, prav tako lahko viski v proizvodnji pokušamo in s tem nadziramo njegovo kakovost. Lahko prodajamo zaprte steklenice viskija v naši trgovini, dobili smo celo dovoljenje, da obiskovalcem na ogledih destilarne priredimo degustacije. V lokalih v mestu pa Jacka Daniel'sa ali katerega drugega alkohola res ne morete popiti.
Vem, precej nenavadno je, da proizvajamo najbolj prodajan ameriški viski na svetu, v domačem mestu pa ga ni mogoče spiti.
Vaš najbolj znan in priljubljen je Jack Daniel's Old No. 7. Kaj pomeni ta "stara številka sedem"?
Zakaj je Jack Daniel svoj viski poimenoval Old No. 7, še vedno ne vemo, to skrivnost je odnesel s seboj v grob. Morda je bila to številka recepta, morda njegova srečna številka … Ne vemo. V vsakem primeru pa je to za nas zelo srečna blagovna znamka, saj ga prodamo 150 milijonov steklenic letno.
Jack Daniel
Ko že govorite o grobu Jacka Daniela … Kroži nenavadna legenda o tem, zakaj je umrl, vpleten naj bi bil njegov sef. Ali ta zgodba drži?
Da, drži. Nekega jutra leta 1905 je Jack prišel v svojo pisarno, kjer je imel sef. Iz lastnih izkušenj vam lahko povem, da je ta sef zelo muhast, pri odpiranju je približno polovica poskusov neuspešnih. No, Jack ga je tisto jutro poskušal in poskušal odpreti, pa ni šlo, kar ga je tako razjezilo, da je brcnil vanj in si pri tem zlomil prst na nogi. Jack Daniel je bil škotsko-valižanskih korenin in zelo temperamenten.
Kakorkoli, ker ga je bilo sram, da je zaradi sefa izgubil živce, ni nikomur omenil zlomljenega prsta in poškodbe ni zdravil. Sčasoma je zaradi tega dobil hude zdravstvene težave, vnetje mu je zastrupilo kri. V petih letih so mu tako sprva amputirali prst, nato stopalo, pa nogo do kolena in na koncu celo nogo, leta 1911 pa je umrl.
Vem, precej morbidna zgodba, a iz nje se da izvleči tudi pomemben nauk – ne hodi zgodaj v službo, ker te bo to ubilo (smeh, op. a.).
V zadnjih letih ste na trg poslali precej novih izdelkov, tudi viskije z okusi, na primer z medom ali pa s cimetom. Je to boj za mlajše občinstvo?
Kot "master distiller" moram skrbeti za tradicijo, obenem pa gledati v prihodnost in se odzivati na spremembe na trgu, ki je zelo dinamičen. V mojem obdobju je tako naš razpon s treh različnih viskijev zrasel na deset. To ni bila moja kaprica, temveč odziv na to, kaj se dogaja na trgu.
Vsekakor želimo pokriti čim širše občinstvo in veliko je ljudi, ki ne vedo, kako bi se "lotili" viskija, oziroma jim klasični viskiji preprosto niso blizu. Zgodilo se mi je že, da sem na ulici srečal človeka v majici Jacka Daniel'sa, navdušeno sem ga pozdravil in vprašal, kateri naš viski mu je najbolj všeč, pa je rekel: "Pravzaprav viskija ne pijem, le kul se mi zdi nositi to majico." Veliko je ljudi, ki jim je všeč naša blagovna znamka, ne pa okus klasičnega viskija – in zanje smo se odločili narediti nekakšne "vstopne" pijače.
Jack Daniel's z medom je bil prva novost, ki sem jo poslal na trg kot "master distiller", in takrat sem bil precej nervozen. Ne zato, ker ne bi verjel v izdelek, ampak zato, ker so se mnogi zgražali, češ da med nima kaj početi v Jacku Daniel'su. A se je izkazal za odličen in zelo priljubljen izdelek.
Kateri iz palete viskijev Jack Daniel's pa je najbližje vam osebno?
Seveda je na to zelo težko odgovoriti, to je, kot da bi izbiral svojega najljubšega otroka. Sam imam srečo, da imam hčerko in sina in jima potem pravim "moja najljubša hčerka" in "moj najljubši sin" (smeh, op. a.).
Dobro, če govorimo o viskijih, pa je to vendarle Jack Daniel's Single Barrel, viski iz najboljših sodov iz najvišjih nadstropij skladišč, kjer je temperatura najvišja in pogoji za zorenje najboljši. Ne bom rekel, da je to naš najboljši viski, gre pa za izdelek, za katerega sem skrbel, še preden sem postal "master distiller", zato je bil že prej nekako "moj". To je viski, ki je od soda do soda drugačen, vedno pa je nekaj posebnega.
Škotski in irski destilarji niso ravno navdušeni nad mešanjem njihovih viskijev s kokakolo. Kakšno pa je vaše mnenje o jack coli? Ne nazadnje je to eden najbolj razširjenih in priljubljenih koktajlov na svetu.
Delali smo že ocene, koliko našega klasičnega Jacka Daniel'sa s črno etiketo ljudje spijejo zmešanega s kokakolo, in verjetno gre kar za polovico vseh prodanih steklenic. Lahko vam povem iz prve roke: ko sem sam prvič pil Jacka Daniel'sa, je bil v jack coli. Pred tem sem pil večinoma pivo, potem pa sem si enkrat želel piti nekaj drugega. Sem iz Tennesseeja in seveda sem od nekdaj poznal Jacka Daniel'sa, tako sem pač naročil jack colo. In bila mi je zelo všeč.
Pozneje sem poskušal tudi druge viskije, zmešane s kokakolo, pa mi niso bili tako všeč. V okusih Jacka Daniel'sa in kokakole je neka sinergija, nekaj, zaradi česar sta idealen par. Vsekakor nimam nič proti takšnemu mešanju našega viskija, še vedno si kdaj privoščim jack colo, ker je to zame preprosto nostalgična pijača, to je moj prvi spomin na Jacka Daniel'sa.
Kakšno razmerje pa priporočate?
Sam sem sprva pil malo Jacka z veliko kokakole, zdaj pa zagovarjam razmerje 1:1, torej enaka dela Jacka Daniel'sa in kokakole. Všeč mi je, da se viski okusi in da ga kokakola ne zakrije preveč, ampak se preprosto povežeta.
Predvidevam, da sicer pijete predvsem čisti viski – z ledom ali brez?
Običajno z ledom, tudi zato, ker živimo v krajih s toplim podnebjem in se tako bolj prileže. Vsi naši viskiji "prenesejo" led, ta jih ne razredči preveč. Sicer pa priporočam predvsem, da se vsak ravna po svojem okusu.
Preberite še:
