Kuhano vino brez glavobola

Kuhano vino je nujno zlo decembrskih praznikov. Zlo? Da, zlo, saj kuhano vino še posebno rado povzroča glavobol. Zlo tudi zato, ker mnogi trdijo, da je kuhano vino le najbolj razširjena oblika maskiranja nepitnega vina v pitnega. Kar je res: stari Rimljani so vinu dodajali začimbe, še posebno med potovanji, da so pokvarjeno vino ponovno spremenili v pitno.

A ni bilo vedno tako: začimbe so dodajali tudi odličnemu vinu, ker je bila pač tedaj taka navada. Pravzaprav so vse do srednjega veka v vino vmešavali začimbe, pa tudi med, da so obogatili okus. Tudi v francoski vinoljubni kulturi so v preteklosti vino začinjali, kadar je bilo tik pred tem, da se spremeni v kis, ali pa so ta trik uporabljali za ostanke vina.

Zakaj je kuhano vino na slabem glasu? Torej bi lahko rekli, da je kuhano vino zgodovinsko utemeljen način pitja vina. Pa vendar - zakaj je na slabem glasu? Ker je večina kuhanega vina, ki ga prodajajo na novoletnih sejmih po svetu, res narejenega iz najcenejšega vina z dodatkom veliko sladkorja in še več cimeta. Še huje je z že zmešanimi kombinacijami, ki jih prodajajo v trgovinah: v njih je manj alkohola kot v brezalkoholnem pivu in več sladkorja kot v kokakoli.

Naj vas ne omejuje tradicija: dodajte ingver, poper ali kardamom Če je res tako, ali obstaja možnost, da si doma skuhamo odlično kuhano vino? Seveda. Pri tem smo lahko zelo kreativni in dodamo različne začimbe, ne le tistih, ki smo jih podedovali s tradicijo nemškega Glühwein. Namesto tega lahko primešamo ingver za malce bolj pikanten okus ali celo poper v manjših količinah, morebiti kardamom za eksotičen pridih.

Gordon Ramsay denimo letos predlaga, da dodate limonsko travo. Namesto pomarančnega soka lahko vanj stisnemo limono, naribamo pomarančno lupimo ali pa ga zmešamo s sokom granatnih jabolk. Z vodko ga lahko spremenimo v skandinavski grog. Sladkor in pomarančni sok z začimbami skuhajte v sirup in ga dodajte vinu. Predvsem pa vina nikoli ne smemo zavreti, saj bo v tem primeru alkohol začel izhlapevati.

Za dobrega kuhanca ni treba uporabiti najboljšega vina – pa tudi najslabšega ne In kakovost vina, ki ga uporabimo? Nikar ne uporabite najboljšega, ker ga je škoda. Ni pa vredno uporabiti najslabšega, ker bo za prebavljiv okus treba dodati preveč sladkorja. Izogibajte se tudi vinom z močnimi tanini. Navadno se odlično obnese merlot, vredno je eksperimentirati z beaujolaisom, ki ima sam po sebi izrazito sadno noto, tako da v tem primeru dodamo malce manj izrazite začimbe. Kadar uporabimo vino srednjega razreda, dodamo manj sladkorja in skušamo začimbe prilagoditi vinu. Videli boste – naenkrat kuhano vino ne bo le sladek rdeč sirup, ki povzroča glavobol, temveč prijetna zimska pijača.

E.Guigal Saint Joseph 2012

Posestvo Guigal je ustanovil Etienne Guigal, dedek Philippa Guigala, ki zdaj kot tretja generacija vodi klet. Posestvo leži v vasi Ampuis v dolini Rone in spada v lego Côte-Rôtie. K slavi posestva Guigal je pripomogel eden najvplivnejših vinskih kritikov Robert Parker, ko je v začetku 90. let oznanil, da v zadnjih 26 letih še ni spoznal nobenega vinarja, ki bi tako stremel k popolnosti in eleganci kot Marcel Guigal, Philippov oče. Leta 2006 pa je revija Decanter Marcela Guigala nagradila z nazivom Man of the Year.

Saint Joseph je sortno vino, pridelano iz ene najbolj razširjenih rdečih sort v Severni Roni, sorte syrah. Vino je privlačne rdeče barve z vijoličastimi odtenki. Arome so zelo pestre, predvsem temno rdeče sadje, sliva, črni poper, čokolada, vanilja in rahel dim v ozadju. V ustih se kompleksnost, ki jo zaznamo na nosu, še nadaljuje, lepo pa jo dopolni rahla pikantnost z lepo svežino in žametnimi tanini. Deluje zelo sadno, mehko in ima lep zaključek, ki marsikomu vzbudi tek.

Odlično se bo podal k mesu na žaru, divjačini in zrelim sirom.

Sorta: syrah Stopnja alkohola: 13,50 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 19,90 evra, evino.si

Ocena: 9

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si