prazniki
Petek, 1. 12. 2023, 9.40
2 meseca, 2 tedna
Ključna sestavina okusnih jedi #recept
S prihodom decembra se odprejo vrata v čarobni svet prazničnih pričakovanj, topline in druženja. To je čas, ko se domovi napolnijo z vonjem domačih dobrot in se za trenutek ustavimo ter preživimo čas svojimi najdražjimi. Ker sta gostoljubje in velikodušnost ključna elementa praznikov, je pravzaprav druženje ob dobri hrani tisto, ki na obraze prinaša nasmeh. V središču vseh okusnih doživetij pa je ena ključna sestavina, brez katere nobena jed ne bi imela pravega značaja – sol.
Sol ni le začimba, temveč kulinarično čudo, ki izpopolni okuse, poudari arome in poskrbi za harmonijo v vsaki jedi. Medtem ko razmišljamo o pogostitvi naših najdražjih, se ozrimo na sol kot tisto sestavino, ki ne samo da obogati okuse, ampak na mizo prinaša tudi globoko, slovensko kulturno dediščino in izkušnjo, ki nas povezuje s kulinarično zapuščino naših prednikov.
Na južnem obronku slovenske obale se namreč razprostira Krajinski park Sečoveljske soline, eden najlepših naravnih in kulturnih biserov Slovenije. V tem čarobnem okolju sta človek in narava tkala svoje odnose stoletja dolgo in ustvarila edinstveno solinarsko pokrajino, ki je ohranila svojo prepoznavnost od srednjega veka do današnjih dni.
Dedovanje okusov skozi 700 let
Sol je imela že v preteklosti izjemen pomen, rimljanski vojaki so jo denimo prejemali kot del plače, pomembno vlogo je odigrala tudi pri odkrivanju kontinentov, saj so z njeno pomočjo lahko konzervirali hrano za dolge pomorske odprave, eden prvih davkov v zgodovini naj bi veljal prav na sol.
V množici kakovostnih soli ima posebno mesto Piranska sol, ki se prideluje po izročilu, starem več kot 700 let. Sečoveljske soline, najbolj severno ležeče delujoče soline v Sredozemlju, ohranjajo starodavne postopke pridelave, ki segajo vsaj v 14. stoletje, prvi zapis o Piranskih solinah pa sega v daljno leto 804.
Posebnost solin izhaja iz gojenja petole na dnu kristalizacijskih bazenov, kar soli dodaja mikroelemente in minerale iz biosedimentne podlage. Ta naravna metoda pridelave je plod ročnega dela solinarjev, ki svoje znanje prenašajo iz roda v rod in tako ohranjajo dediščino in sol povezujejo z zgodovino. Skozi solinarstvo se prepletajo preteklost, sedanjost in prihodnost, ki se odražajo v vsakem zrnu pristne Sečoveljske soli. Danes je postopek pridelave soli v Piranskih solinah vpisan v register nestvarne kulturne dediščine UNESCA.
Piranska sol v elitni družbi
Leta 2014 je Piranska sol pridobila zaščiteno označbo porekla (ZOP) na ravni Evropske unije in se tako postavila ob bok svetovno znanim produktom, kot so šampanjec, parmska šunka, parmezan in tudi istrsko oljčno olje.
Piranska sol z zaščiteno označbo porekla je nemleta, lahka, nerafinirana, njen izredni okus dopolnjuje v kristalih ujeta matična voda in ima v povprečju bogatejšo mineralno sestavo kot druge soli. Oblika kristalov ji daje specifičen okus, ki ni izrazito slan kot pri drugih vrstah, je pa izredno bogat in poln.
Namenjena je ljudem, ki cenijo tradicijo in prisegajo na naravno prehranjevanje. Sodobna kulinarika se vse bolj vrača k prvinski obliki soli – naravnim kristalom, ki je stara toliko kot pridelava soli. Poda se jedem, pri katerih priprava ne vpliva na izvirni okus, ampak mu doda pridih območja, od koder prihaja.
Solni cvet – kot ekstra deviško oljčno olje in balzamični kis
Najdragocenejši pridelek Piranskih solin je solni cvet. Njegovi drobni piramidasti kristali, katerih odtenki segajo bele do rožnate barve, nastajajo le ob brezvetrju, saj jih zmoti že najmanjši val. Solni cvet Piranskih solin se ponaša z veliko mero mineralov ter posebej izrazitim okusom in vonjem. Strokovnjaki zato pravijo, da kakovostno presega vrsto v svetu čislanih sort "la fleur de sel".
Tako kuharski mojstri, kot tudi drugi ljubitelji dobre hrane, solni cvet prepoznavajo kot nepogrešljiv dodatek, ki s svojim okusom harmonično dopolni jedi, ki se jih soli šele na krožniku. Solni cvet postavimo na naši jedilni mizi v ospredje, tako kot to storimo z najboljšim ekstra deviškim oljčnim oljem in balzamičnim kisom.
Piranska sol dokazano naredi okusnejše jedi
Osnovni štirje okusi, ki jih zazna človek, sladko, slano, kislo in grenko, so poznani že dolgo. V 21. stoletju pa so jim znanstveniki dodali še enega, poimenovali so ga okus umami. Umami je japonska beseda in pomeni prijeten, dober, poln okus, nekateri ga opisujejo tudi kot mesnatega, lahko pa bi besedo prevedli tudi kot okusnost.
Kakovost soli iz Piranskih solin je pred nedavnim preučeval prof. Kataoka z japonske univerze Yamanashi. Svoja opažanja je opisal tudi v znanstvenem članku. V raziskavi, kjer je primerjal soli iz različnih držav, je dokazal, da Piranska sol vsebuje največ glutaminske kisline, iz katere izvira t. i. okus umami. To je posledica prav tradicionalne pridelavi soli na petoli. Izsledke svoje raziskave je prof. Kataoka predstavil tudi na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni.
Sol velja za ojačevalca okusov. Za Piransko sol pa bi lahko rekli, da dokazano izboljša okus vsake jedi.
Recepta, ki vas ne bosta prikovala za štedilnik
Biti gostitelj in pripraviti vrhunsko pogostitev na božič ali novoletni večer, ni lahek podvig. Vsak gostitelj si želi, da bi bile jedi kar najbolj okusne in da bodo gosti ob njih čim bolj uživali, zato je lahko pripravljanje pogostitve tudi precej naporno in stresno.
Če še nimate pripravljenega menija za naslednjo decembrsko gostijo, spodaj preverite dva recepta, enega za glavno jed in enega za prilogo, ki bosta poskrbela za ustvarjanje najlepših spominov letošnjih praznikov. Med druženjem bo pogovor zagotovo nanesel tudi na izvrstno pripravljeno pojedino.
Piščančja bedra s paradižnikovo soljo
- piščančja bedra s kožo
- paradižnikova sol
- olje
- košček masla
Priprava:
Piščančja bedra s kožo naoljimo in jih natremo s paradižnikovo soljo po koži, pod kožo in po spodnji strani bedra. Pečemo jih v pečici na rešetki pri temperaturi 180 stopinj Celzija približno 30 minut. Pod rešetko, na kateri se meso peči, ne pozabimo vstaviti pekača, v katerega se bodo med peko ujeli sokovi.
Soku, ki se je med peko ujel v pekaču, prilijemo en deciliter vode in na štedilniku pokuhamo, da dobimo gladko omako. Vanjo vmešamo košček masla, da postane omaka svilnata. Po želji lahko v omako vmešamo še žličko paradižnikove soli, a pazimo, da omaka ne bo preslana.
Zraven postrežemo ocvrt krompirček.
Mešanica tradicionalne soli in izbranih začimb za še boljši okus
V spletni trgovini boste med številnimi solnimi izdelki našli tudi mešanice ročno pridelane tradicionalne morske soli in izbranih začimb, ki izboljšajo okus različnim jedem, tako ribjim kot mesnim in seveda tudi zelenjavnim.
Mešanice so zapakirane v lične steklene kozarčke, kupite pa jih lahko posamično ali pa v paketih po tri, ki so lično pakirani in zato primerni tudi za vsa decembrska obdarovanja. Izbirate lahko med naslednjimi mešanicami začimbnih soli:
- tradicionalna sol z rožmarinom,
- tradicionalna sol s paradižnikom,
- tradicionalna sol z baziliko,
- tradicionalna sol z okusom po Mediteranu,
- tradicionalna sol za ribe in
- tradicionalna sol za meso.
Ocvrte zelenjavne palčke
- krompir
- sladki krompir
- rdeča pesa
- bazilikina sol
- olje za cvrtje
Priprava:
Zelenjavo olupimo in z mandolino zelo na tanko narežemo na "vžigalice". Najprej ocvremo krompir, nato sladki krompir in čisto na koncu rdečo peso.
Vsako zelenjavo odlagamo na papirnate brisačke, da se odcedi. Nato vso ocvrto zelenjavo združimo in bogato posolimo z bazilikino soljo.
