Sreda, 17. 12. 2025, 12.35
6 ur, 21 minut
Hit vsake zabave: tako pripravite idealno sirovo ploščo
Sirova plošča že dolgo ni več le prigrizek, temveč priljubljen način druženja – kombinacija okusov, tekstur in arom, ki v pravih razmerjih postane majhna kulinarična zgodba. Ključ do odlične sirove plošče je uravnoteženost: različni siri, kontrastni dodatki ter skrbno izbrano vino.
V nadaljevanju predstavljamo, kako se lotiti priprave, na katere detajle paziti in kako najboljše slovenske ter svetovne sire povezati z vrhunsko vinsko spremljavo.
Izbor sirov: bistvena je raznolikost
Pri sestavljanju sirove plošče izbiramo različne teksture, intenzivnosti in stopnje zrelosti. Z izborom naslednjih šestih sirov boste pokrili dovolj širok spekter tekstur in okusov.
Camembert navduši z masleno mehkobo in zemeljskimi notami, zato ga vedno postrežemo sobne temperature.
Cheddar ponudi poln, rahlo oreščkast okus, ki je pri zorjenih različicah še intenzivnejši.
Dorblu kot predstavnik modrih sirov poskrbi za pikanten kontrast in kremasto strukturo.
Sir Izpod Triglava je aromatsko srednje intenziven in deluje kot odličen povezovalni element celotne plošče.
Maasdam pa s svojo blago sladkobo in velikimi luknjami dopolni paleto nežnejših sirov.
Dodatki: kontrast ustvarja popolnost
Dodatki so tisti, ki sirovo ploščo naredijo resnično zanimivo. Pri krekerjih in kruhu izbiramo tako nevtralne okuse za mehkejše sire kot nekoliko bolj aromatične (npr. orehove) za trše in bolj izrazite sire. Marmelade in čatniji poskrbijo za sladko-kisel kontrast, ki najbolj zablesti ob dorblu, cheddaru ali pecorinu – figova marmelada, čebulni čatni ali marelični namaz so varne in zelo okusne izbire.
Oreščki, kot so orehi in mandlji, dodajo hrustljavost in se lepo povežejo predvsem s poltrdimi ali modrimi siri, suho sadje pa poskrbi za naravno sladkobo. Od svežega sadja so najprimernejši grozdje, hruške in jabolka, ki učinkovito očistijo brbončice med okusi.
Razporeditev: igra tekstur in okusov
Najprej razporedimo sire od blagejših do intenzivnejših okusov. Mehkejše sire položimo na robove, da jih je lažje rezati, med posameznimi siri pa pustimo nekaj prostora, saj se aromatični profili hitro prekrivajo. Vsak sir naj ima svoj nož, ploščo pa pripravimo vsaj pol ure pred serviranjem, da se okusi v celoti razvijejo.
Vinska spremljava: manj pravil, več občutka
Pri izbiri vina se lahko ravnamo povsem preprosto: nežnejši siri se najbolje ujemajo z lahkotnejšimi, svežimi belimi vini, intenzivnejši in zorjeni pa s polnejšimi in bolj strukturiranimi vini.
Modri siri, kot je dorblu, pogosto najbolje zaživijo ob kozarcu vina s kančkom sladkobe, medtem ko camembert izjemno lepo deluje s čim bolj suhimi penečimi vini, ki poudarijo njegovo kremnost. Pecorino in cheddar se dobro povežeta z mladimi, živahnimi rdečimi vini, tolminec in maasdam pa sta dovolj univerzalna, da se lepo ujameta z večino suhih belih vin.
Pomembno je predvsem to, da vino ne preglasi sira in obratno. Najboljša kombinacija je pogosto tista, ki jo najdemo instinktivno – z majhnimi poskusi in odprtim pristopom.
Vse na enem mestu
Priprava sirove plošče je igra ustvarjalnosti. Z raznolikimi siri – od slovenskega Izpod Triglava do modrega dorbluja in slanega pecorina – ter premišljeno izbranimi dodatki lahko ustvarimo ploščo, ki bo navdušila tako poznavalce kot priložnostne gurmane. Če jo pospremimo še s pravim kozarcem vina, pa je uspeh zagotovljen.
