Brut zero – naravni šampanjec

"Pridite hitro, okusil sem zvezde," je po legendi zavpil Dom Perignon, ko je prvič okusil šampanjec. Seveda v njegovi najčistejši naravni obliki. Od tedaj se je metoda izdelovanja šampanjca razvila in zapletla. Stekleničenje, obračanje, odlivanje, še enkrat fermentiranje, doziranje, in spet počivanje, dokler steklenice končno niso nared za veliki pok. Za okus šampanjca je še posebej pomembno doziranje oziroma dodajanje likerja – dosage. Termin, ki označuje, da k še ne čisto dokončanemu šampanjcu dolijejo določeno količino t. i. ekspedicijskega oziroma odpremnega likerja, s katerim določijo končni okus in sladkost šampanjca.

Ekspedicijski liker je največja skrivnost posameznih šampanjskih kleti. Je mešanica osnovnega vina in sladkorja. Skrivnostne sestavine pa so lahko še šampanjec starejših letnikov, kandiran sladkor, portovec, konjak, robidovo vino, češnjevo žganje ali karkoli, za kar se enologom določene šampanjske kleti zdi, da njihov šampanjec spremeni v vrhunskega, mu doda tisti posebni priokus in lišp. Menda je ekspedicijski liker kot sol in poper – začini šampanjec, predvsem pa določi sladkost. Nekoč so bili bolj popularni sladki šampanjci in mnogi še vedno trdijo, da na sladke šampanjce padajo ženske. Ja, gotovo.

V zadnjih 15 letih, ko se vse vrača k naravi, pa so na pohodu šampanjci, imenovani brut zero ali brut nature ali zéro oziroma sans dosage, ki jim ne dodajajo likerja in imajo manj kot tri grame sladkorja na liter. Nekoč so take serije izdelovale le majhne šampanjske kleti in so bile bolj ali manj namenjene poznavalcem, čeprav je prvi šampanjec brez doziranja na trg že leta 1889 poslal Laurent-Perrier, češ da "je to za Britance". Ponovno so takšno serijo naredili šele leta 1976.

Izkazalo se je namreč, da za brut zero ni dovolj le to, da ne dodajo likerja, temveč je treba prilagoditi tudi osnovno vino, kar so ugotovili tudi v šampanjski kleti Pol Roger, ki trenutno proizvaja najbolj slavni šampanjec brez dodatka likerja Pure. Tako pri Pol Rogerju kot v kleti Ayala, ki proizvaja kar tri različne šampanjce brut zero, so prepričani, da je to trend prihodnosti, ki bo menda celo bolj pomemben, kot so trenutno rosé šampanjci. Bomo videli – vse je stvar okusa in trženja.

Pol Roger Pure

Pol Roger, eno najbolj zvenečih imen med šampanjci, je še vedno v družinski lasti, klet pa zdaj vodi že peta generacija. Leta 1951 so se preselili iz rodnega kraja Pol Rogerja, Aya v Epernay, kjer imajo v lasti 87 hektarjev vinogradov. Vinskemu trgu ponujajo šest različnih šampanjcev, slovijo pa predvsem po fini in čvrsti peni iz drobnih mehurčkov, ki je posledica idealnih pogojev za sekundarno fermentacijo, saj je najnižja točka kleti kar 33 metrov pod zemljo.

Pol Roger Pure je šampanjec brez odpremnega likerja, šampanjec, ki ne vsebuje sladkorja. Je popolnoma suh, pure.

Šampanjec je zlate barve z lepimi finimi mehurčki, ki potujejo v verigah. Živahen nos nakazuje na kompleksnost arom, v ospredje pridejo predvsem zorilne note in belo cvetje, v ozadju pa zaznamo tudi mandlje in citruse. V ustih deluje zelo nežno, a polno. Navduši nas s svežino, finimi mehkimi mehurčki in lepo sadnostjo. Da vas dokončno prepriča, pa je tu še lep in dolg zaključek.

Prefinjen šampanjec z nežnimi mehkimi mehurčki, ki je polen elegance. Je preprosto tako dober, da si ga po vsakem požirku želiš še.

Pure so bo odlično podal k morskim jedem, kot so ribji karpačo, surove školjke z limono, karpačo iz hobotnice ter surovi škampovi repki, lahko ga ponudite tudi kot aperitiv, če pa želite svoje goste očarati, ga postrezite na koncu večerje, da jim osveži okus.

Sorta: zvrst sort modri pinot, pinot meunier in chardonnay Stopnja alkohola: 12,00 % Sladkorna stopnja: suho Cena: 44,50 evra, evino.si

Ocena: 9

Ocenjuje: Nina Čarman, eVino.si