SiolNET. Trendi Glasba
0,77

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Hrvati so največji in najslabši romantiki" #intervju

0,77

termometer

Let 3, Damir Martinović Mrle in Zoran Prodanović Prlja
Zoran Prodanović - Prlja in Damir Martinović - Mrle iz reške skupine Let 3, ki letos v Ljubljani prvič prireja Antivalentinovo Foto: Ana Kovač

Zakaj ne marata valentinovega, zakaj je zaljubljenost neumnost in ali so Hrvati bolj romantični od Slovencev, sta nam pojasnila Prlja in Mrle iz legendarne reške skupine Let 3.

Večno uporniška reška skupina Let 3 bo letos v Slovenijo prvič pripeljala Antivalentinovo, svoj odgovor na dan zaljubljenih. Na Hrvaškem so ga priredili že štirikrat, 20. in 21. februarja pa ga bo mogoče doživeti v ljubljanski Cvetličarni, kjer bodo prvi dan ob Rečanih nastopili še TBF in Vojko V, naslednji dan pa Edo Maajka, Elemental in Klemen Klemen.

Kaj je narobe z valentinovim? Odgovore imata najprepoznavnejša člana Let 3 Zoran Prodanović - Prlja in Damir Martinović - Mrle.


Čemu napad na valentinovo?

Mrle: Ker tudi nas valentinovo že leta napada. Je precej naporen dogodek, ki je v svojem bistvu neiskren do vseh, promovira lažno ljubezen in lažen način obnašanja. Zato smo si, da bi bilo tudi nam v tem obdobju prijetno, izmislili Antivalentinovo, kamor lahko pridejo vsi, ki valentinovega ne marajo.

Je valentinovo res najbolj grozna stvar, ki smo jo uvozili iz ZDA?

Prlja: No, ja, konkurenca je močna in se iz dneva v dan še krepi. Vsekakor pa je to nekakšna tradicija, ki so nam jo vsilili, na silo so jo vsadili v tukajšnjo miselnost. Valentinovo je predvsem potrošniška orgija, bombardirajo nas z oglasi, podobno kot ob dnevu mrtvih, ko je pomembno le kupovanje sveč in krizantem, da ne govorim o božičnem cirkusu. Vse je "first minute", "last minute", ugodno, kot rečete pri vas.

Let 3, Damir Martinović Mrle in Zoran Prodanović Prlja Foto: Ana Kovač

V Sloveniji imamo pregovor "sveti Valentin ima ključ do korenin", torej tudi v naših krajih praznujemo začetek nekega prijetnega, plodnega obdobja … s čimer lahko povežemo ljubezen.

Mrle: V tem primeru je govor o spolnosti, s čimer se povsem strinjamo. Zato smo za Antivalentinovo tudi izbrali slogan Ništa ljubav, samo karanje (Nič ljubezni, samo seks, op. a.). To je čas, ko veliko seksamo, pri Prlji se prav te dni začne buditi spolni nagon. A to nima nobene zveze z ljubeznijo. Ljubezen pride in gre, seks pa je večen.

Ste pa za letošnje Antivalentinovo uvedli nov slogan: Nič ljubezni, samo družina. Zakaj?

Mrle: Ker pri nas v družini ni ljubezni, ampak samo je*anje.

Prlja: To je naš odziv na ekstremistične, konservativne struje na Hrvaškem, ki nas v zadnjem času vse bolj poneumljajo. Gre za popolno hinavščino, opozarjajo na nekakšne težave v družbi, a ne naredijo nič, da bi se te težave rešile, ampak samo govoričijo in nabirajo glasove. Vidimo, kaj delajo v šolstvu, kaj počnejo z mediji, vse pod krinko družine, ki naj bi bila najpomembnejša celica družbe.

Mrle: V resnici pa jim je za družino malo mar. Da ne bo pomote, naporen je kakršenkoli ekstremizem s katerekoli strani. Tukaj nastopimo mi, ki želimo vse skupaj malce premešati in ljudem reči, dajte, sprostite se malo in uživajte.

Mrle in Prlja "v elementu":

Na Hrvaškem ste Antivalentinovo letos priredili že četrtič. Je med Hrvati veliko sovražnikov valentinovega?

Mrle: O, ja, vse več. Toliko jih je, da smo dogodek letos raztegnili na dva dneva.

Kdo pa je bolj romantičen, Hrvati ali Slovenci?

Prlja: Vsekakor Hrvati, pri nas imamo najhujše, največje in najslabše romantike. To je lahko prednost, lahko je pa slabost, zaradi tega se dogajajo tudi vojne.

Mrle: V Sloveniji pa niste ravno romantični. Mogoče bo Antivalentinovo zato tukaj še toliko bolj uspešno.

Let 3, Damir Martinović Mrle in Zoran Prodanović Prlja Foto: Ana Kovač

Se je na Antivalentinovem dovoljeno zaljubiti?

Prlja: Seveda, kdo smo mi, da bi obsojali čustva?

Mrle: Zaljubiti se je grozna neumnost, prav blesavo je. Zaljubljenost je pi**arija, ki te zaslepi, nato pa čez nekaj časa mine in od tega nimaš nič.

Pred kratkim ste objavili nov prvenec Golub Vaso, ki je pravzaprav predelava pesmi Golub Dinko s plošče Jedina. Ali z njim najavljate nov album?

Mrle: Da, to bo novi-stari album z vrsto naših starih pesmi, večinoma največjih uspešnic, ki smo jih na novo obdelali, in sicer v mehiškem slogu. Posneli smo jih s hrvaško mariachi skupino El Combo, pri vsaki pesmi pa je sodeloval še en gost.

Zakaj ravno mehiški zvok?

Prlja: Mehiška glasba se pri nas dobro prime, zdi se mi, da imamo podobno miselnost, smo na podobni frekvenci. Tudi na Balkanu smo vročekrvni in strastni.

Kdo pa je na slovenski glasbeni sceni takšen, da lahko zanj rečete, da ste na podobni frekvenci?

Prlja: V Sloveniji je bilo vedno ogromno dobrih glasbenikov in skozi leta se je nabrala že vrsta raznih sodelovanj, se mi pa zdi, da je v zadnjem času domiselnost in ustvarjalnost v Sloveniji "speglal" ta likalnik, ki ga je prinesla Evropska unija. Enako je pri nas na Hrvaškem.

Mrle: Da, pri nas je vse ''polikano'', stvari se vidno spreminjajo, vse postaja sterilno. Vsi govorijo o nekdanjem totalitarnem režimu, a današnje stanje ni daleč od tega. Vse mora biti politično korektno, nič ne sme iti čez mejo, ni humorja, ni provokacij, ker te sicer takoj odrežejo. Vsi so takoj užaljeni. A ni bistvo ravno v tem, da se žalimo?

Let 3, Damir Martinović Mrle in Zoran Prodanović Prlja Foto: Ana Kovač

Reka, vaše domače mesto, bo prihodnje leto evropska prestolnica kulture. Boste sodelovali pri tem?

Mrle: Težko, ker so glasbo vrgli iz programa. Glasba, ki je v Reki bistveni del kulture, v evropski prestolnici kulture ne obstaja.

Jaz sem za to priložnost v sodelovanju z reško univerzo zastavil znanstveno-umetniški projekt, pri katerem skušamo zvok narediti viden s pomočjo morske vode. No, za znanstveni del smo dobili nekaj drobiža, za umetniški, ki je povezan z glasbo, pa ne, ker glasbe ni v programu EPK. In kaj naj zdaj? Naj naredimo le pol projekta?

Prlja: Glasbena scena, po kateri Reka slovi, ni bila nikoli povezana z institucijami, to je bila vedno subkultura. Seveda, ko to komu ustreza, pa nas uporabijo za simbol odprtosti in naprednosti mesta.

Let 3, Damir Martinović Mrle in Zoran Prodanović Prlja Foto: Ana Kovač

Vesel sem, da se je pojavila priložnost, da se v našem mestu nekaj naredi. Ne morem pa reči, da bo to kaj vplivalo na nas oziroma na vse, ki želijo biti sami svoji. Bojim se, da bo to preveč institucionalizirana zgodba, s tem pa bo odvrnila tiste, ki so zaradi iskrenosti in uporništva takšni, kot so.

Kulture ne moreš ustvariti v laboratoriju, lahko le nudiš podporo. No, "živi bili pa videli", upam le, da se ne bo vse skupaj končalo kot v Mariboru.

Preberite še:

Dr. Saša Krajnc Trendi "Princa na belem konju ne bo. Čakamo ga zaman!" #intervju

Komentarji

1

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • slomevzha / 16.02.2019. ob 18:21 +2 0

    Za Hrvaško, ki praktično živi v senci NDH, sta fanta neverjetno živa in živahna. Za vsako pohvalo.

    +2 0
delitve: 14
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin