ocena filma
Petek, 20. 9. 2024, 22.15
2 meseca, 4 tedne
Ocena filma Boksar
Boksar: najbolj slovenski film Mitje Okorna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,15
Eryk Kulm kot boksar Jędrzej Czernecki, glavni lik v novem filmu Mitje Okorna
Boksar je Netflixov poljski film, ki ga je posnel tam delujoči slovenski režiser Mitja Okorn. Film prikazuje zgodbo mladega boksarja, ki v 80. letih postane del državne ekipe in izkoristi prvenstvo v Londonu za pobeg na svobodo. Tam ga poleg uspeha, ki temelji na talentu in trudu, čakajo tudi pasti kapitalizma in potrošništva.
Jędrzej Czernecki je v začetku filma mlad fant, oboževalec svojega močnega očeta, boksarskega prvaka. A ko se očetova kariera nenadoma zaključi – na koncu nič kaj presenetljivo izvemo, da zaradi partijskih pritiskov –, zapade v alkoholizem in sinu ne dovoli boksati. Šele po njegovi smrti ga začne uriti stric Czesiek, boksarski trener in lastnik telovadnice, in Jędrzej kmalu postane prvak. Ko se zaljubi, želi svoji mladi ženi omogočiti boljše življenje, kot je mogoče na Poljskem konec 80. let, kjer sta v izobilju le pomanjkanje in represija.
Vzpon in padec
S stričevo pomočjo Jędrzeju in njegovi Kasii skozi serijo bežno komičnih peripetij uspe pobegniti na svobodo in si v Londonu poiskati zatočišče. Žal se že v naslednjih dneh Jędrzejeve sanje o hitri poti na vrh izkažejo za pretirano naivne, ko ga establišment angleške profesionalne boksarske scene zavrne in ga rojak, ki je pomagal njemu in njegovi ženi, okrade. Par pristane v migrantskem središču, kjer najde podporno skupnost, vendar finančne težave in prihod otroka prinašajo veliko stresa. Jędrzej tako sprejme ponudbo sumljivega promotorja za boj, kjer bi moral v drugi rundi pasti. Tega seveda ni zmožen in skoraj ubije nasprotnika. Tako dobi agenta in možnost boksanja, a take pogodbe seveda niso brez skritih členov …
Poglejte napovednik:
Preostanek filma spremlja Jędrzejev bliskoviti vzpon, ki ga nato iztiri zaslepljenost z reflektorji, slavo, izzivalnimi dekleti, kokainom in drugimi hedonističnimi puhlicami kapitalizma. Ta del filma je kar preveč predvidljiv in posledično dolgočasen, saj tudi z izdatno uporabo montaže in atraktivnih subjektov – seks, boks, droge, še več seksa – ne ponudi potrebne napetosti, ko se vse premika proti preveč očitno signaliziranemu razpletu.
Osebni film Mitje Okorna
Boksar je v osnovi športni boksarski film, ki ta vidik izkoristi predvsem za prikaz dokaj stereotipne imigrantske zgodbe. Kot je izjavil Okorn v Delu, je to tudi film o njem samem, saj je po uspehu svojega neodvisno posnetega prvenca Tu pa tam nadaljeval režisersko kariero na Poljskem. Podobno kot glavni junak filma, boksarski prvak Jędrzej, tudi Okorn kljub talentu in disciplini ni dobil pravih možnosti v domovini in je, tako kot Jędrzej, bržkone izkusil tudi kak grenek nauk, ko se je dokazoval najprej na Poljskem in nato v Hollywoodu.
Jedrzejevo dekle oziroma ženo Kasio igra Adrianna Chlebicka.
Film se začne in zaključi z Jędrzejevo vrnitvijo v domovino, ki ga končno sprejme (čeprav mora za to uporabiti tudi nekaj nasilja), domačnost stričeve telovadnice, ki jo obnovi in zažene, pa mu omogoči vzpostavitev udobnega središča svojega novega življenja. Film je posvečen približno milijonu prebežnikov iz Poljske v času komunistične diktature, med katerimi so bili tudi številni športniki.
A vseeno s slovenske perspektive ne moremo spregledati morda podzavestne upodobitve slovenske imigrantske izkušnje, ki je vcepljena v slovensko mladinsko literaturo – in pogosto domače branje – v romanih, kot sta Lukec in njegov škorec Franceta Bevka in Rudi Toneta Seliškarja, kakor tudi ne dejstva, da se film zgleduje po najbolj tipičnem žanru slovenskega filma – socialni drami. Tako so v film vključeni številni klišeji tega žanra, od alkoholizma do samomora, brezčutnih kapitalističnih izkoriščevalcev in represivnega državnega aparata. To resda niso edinstveno slovenski motivi, a najdemo jih v skoraj vsakem od slovenskih filmov, ki jih Okorn in v še večji meri njegovi domači oboževalci vedno kritizirajo, čeprav jih ti bržkone nikoli niso videli.
Ali je Boksar vreden ogleda?
Boksar ni brez pozitivnih elementov, čeprav je nedvomno najšibkejši film v Okornovem sicer izjemnem opusu. Glavni težavi sta predvidljivost in dolžina (dve uri in pol), pa tudi dokaj atraktivno posneti boksarski dvoboji bi bili lahko bolje skoreografirani, tempirani in zmontirani. Zasedba je solidna, sploh Eryk Kulm (ki je nenavadno podoben Juriju Drevenšku), čeprav večina stranskih igralcev ne zmore preseči stereotipske puhlosti svojih likov. Posledično je film precej dolgočasen in upajmo, da se Okorn kmalu vrne z novim filmom in v boljši formi.
Boksar (Bokser)Režija: Mitja Okorn
Igrajo: Eryk Kulm, Adrianna Chlebicka, Eryk Lubos, Adam Woronowicz, Waleria Gorobets
Žanr: Športna drama
Dolžina: 150 minut
Preberite še:
