Torek, 9. 1. 2018, 16.27
6 let, 3 mesece
V Slovenijo po oktobrski revoluciji v SHS prišlo več deset tisoč Rusov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,68
Dramski triler Sence nad Balkanom nas postavi v burno obdobje ob koncu 20. let prejšnjega stoletja na Balkanu, v prostoru, kjer se križajo visoka politika, lokalni interesi, denar in kriminal. V tem času pa v SHS ni prišlo le pet tisoč kozaških vojakov, ampak 44 tisoč ruskih emigrantov, ki so veliko vlogo odigrali tudi v Sloveniji.
Po letu 1918 se je po pretresih svetovne vojne, ruske revolucije in državljanske vojne v Sloveniji pojavilo večje število emigrantov iz Rusije. Njihov vpliv na tukajšnje življenje je bil viden na različnih področjih, od letalstva in železnic do kemične industrije, visokega šolstva in kulture.
V Kraljevino SHS prišlo 44 tisoč ruskih beguncev
Po oktobrski revoluciji, od katere je leta 2017 minilo že sto let, je v Rusiji izbruhnila krvava državljanska vojna. Revolucionarji oziroma Rdeča armada je kontrarevolucionarje oziroma Belo armado dokončno porazila v letih 1922-1923, takrat pa se je po najvišji oceni iz domovine izselilo okoli dva milijona ljudi, ki so potovali zlasti na ladjah, natrpanih z begunci.
Okoli 44 tisoč ljudi naj bi svoj novi dom našlo v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS). Več tisoč ruskih migrantov je SHS samo prečkalo na poti proti drugim državam, predvsem Franciji in Nemčiji, je na novembrski konferenci Kluba slovanskih rojakov RUSLO povedal zgodovinar Radovan Pulko.
V Sloveniji jih je bilo največ v Strnišču
Prvi emigranti, malo manj kot petsto jih je bilo, so v Ljubljano prišli že januarja 1920. Število emigrantov je v enem letu zraslo na 1.600, najvišje zabeleženo število kozakov pa je 2.500. Največ ruskih pribežnikov je bilo v majhnem slovenskem naselju Strnišče (danes Kidričevo) na Štajerskem, ki takrat niti ni bil "pravi" kraj, kot ga poznamo danes.
Po razpadu Avsto-Ogrske je v tamkajšnje nekdanje taborišče za ruske vojne ujetnike slovenska deželna vlada začela naseljevati ruske begunce. Tam so si Rusi organizirali šolo na ravni gimnazije, ki je vključevala tudi elemente stroge ruske vzgoje z vojaškimi povelji.
V čem vse so nam ruski emigranti pomagali?
Kot je povedal Pulko, so nam ruski emigranti v marsičem pomagali.
Kraljevina SHS je ruske emigrante uporabila za varovanje novih državnih meja, vključno z mejami z Madžarsko, Avstrijo in Italijo na slovenskem ozemlju. Tako so ruski vojaki varovali naše meje in pomagali pri uresničevanju gradbenih projektov. Pomagali so na primer pri gradnji železnice Ptuj-Ljutomer-Murska Sobota.
V Slovenijo je prišlo veliko ruskih zdravnikov, ki so na novo ustanovili številne zdravstvene ustanove. Posebnega pomena je bil sanatorij ruskega Rdečega križa za pljučne bolnike na gradu Vurberk med Ptujem in Mariborom, kjer se je v 15 letih zdravilo 2618 ljudi.
Pribežniki so bili tudi umetniki: baletniki, operni pevci, gledališčniki, likovni ustvarjalci in tako naprej. Znan primer sta igralca Marija Nablocka (Borislavska), ki je bila vrsto let pomembna članica Narodnega gledališča (današnja Drama), in Boris Putjata, ki so ga leta 1922 razglasili za najboljšega igralca v Sloveniji in je učil prve slovenske igralce.
Predavali so tudi na novoustanovljeni prvi slovenski univerzi v Ljubljani in bili dobri tehniki, tudi na področju letalstva. Prvo potniško letališče v Sloveniji (Ljubljana Polje) je postavil ruski arhitekt Juri Nikolajevič Šreter.
