"Nisem se ukvarjal s tem, da bo pesem v Srbiji postala na pol himna" #intervju

Bjelogrlić je v intervjuju za Siol.net izjavil, da vam je dal v Sencah nad Balkanom popolnoma proste roke, saj naj bi se pri filmih Montevideo preveč vmešaval v vaše delo.

Prav nasprotno, pravzaprav se v vse zelo vtika, tudi v glasbo, vendar moram reči, da ima to smisel. Nekako ve, kaj želi, čeprav se morava včasih prav dokopati do tega, kar želi slišati.

Veliko se pogovarjava o glasbi. Da mi je dal proste roke, se morda zdi njemu, a ni tako (smeh, op. p.). Kljub temu mi je delati z njim v užitek. Je velik profesionalec v vseh pogledih in ima veliko izkušenj. Niti en pogovor ali pripomba ni stvar njegove režiserske nečimrnosti, temveč je vse usmerjeno v izpopolnitev izdelka.

Vsebinski dialog med ustvarjalci je verjetno vedno dobrodošel?

Z Bjelogrlićem se rad pogovarjam o vsem, ne samo o glasbi. Sprašuje me tudi za mnenja, ki niso povezana z glasbo. Rad ima, da komentiram še neizdelano montažo, režijo … Kadar je v dilemah, me vpraša za mnenje. Prav tako tudi jaz rad slišim njegovo mnenje, čeprav ga kdaj morda ne razumem. Lahko pa že po izrazu na obrazu vidim, kdaj mu je kaj všeč in kdaj ne.

Pravite, da ga včasih ne razumete.

Daj mi malo bolj rumeno glasbo, vnesi nekaj svetlobe, naj bo temačno ... Tako se med drugim pogovarjamo o glasbi, saj jo je težko opisovati, vendar nekje moraš začeti.

"Včasih se stvari poklopijo, zgodijo. Zgodil se je Montevideo, zgodilo se je najino sodelovanje z Bjelogrlićem in zgodila se je sinergija glasbe in filma. Nisem se ukvarjal s tem, da bo pesem v Srbiji postala na pol himna. Če bi razmišljal o tem, tega prav gotovo ne bi znal narediti. Nismo iskali tega, to se je zgodilo." Foto: Ana Kovač

Vaša skladba Pukni zoro iz filma Montevideo, bog te je videl je v Srbiji postala zelo priljubljena, celo ponarodela. Za naslovno skladbo Divna iz serije Sence nad Balkanom prav tako pravijo, da bi lahko postala hit.

Bomo videli, tega ne moremo vedeti. Včasih se stvari poklopijo, zgodijo.

Zgodil se je Montevideo, zgodilo se je najino sodelovanje z Bjelogrlićem in zgodila se je sinergija glasbe in filma. Nisem se ukvarjal s tem, da bo pesem v Srbiji postala na pol himna. Če bi razmišljal o tem, tega prav gotovo ne bi znal narediti. Nismo iskali tega, to se je zgodilo.

Ustvarjanje glasbe zase ali za film je vseeno nekoliko drugačno?

Razlikuje se samo v tem, da gre v primeru filma za naročilo. Kup moje avtorske nečimrnosti se tako že v samem začetku izgubi. Poskusim zadovoljiti film in v tem najdem užitek. Ne želim zadovoljiti sebe, temveč skrbim za to, da bo na neki čustveni ravni scena dobro stekla. Da bo povzročila to, kar so želeli avtorji povedati.

Sem v službi neke vsebine, del kolesja. To, da se lepo umestiš v ustroj, je lahko užitek in zelo zabavno, ravno nasprotno pa je, če ti to ne uspe.

Prizor iz televizijskega dramskega trilerja Sence nad Balkanom

Prav prek ustvarjanja glasbe za Montevideo in Sence nad Balkanom se že nekaj časa gibljete po koncu 20. let oz. 30. letih prejšnjega stoletja. Kako sami doživljate to obdobje?

Medvojni čas je, še posebej za mojo generacijo, obdobje, o katerem smo se v šolah zelo malo učili oz. zelo enoplastno, in sicer z vidika zmagovalcev druge svetovne vojne, torej vseprisotne komunistične perspektive.

Enoznačno se je o stari Jugoslaviji govorilo kot o ječi narodov, praktično nismo našli ene pozitivne stvari, razen sokolov, skojevcev in še nekaterih takšnih točk. Pa ne samo to, v izobraževalnem sistemu so to obdobje kot snov opredeljevali kot nepomembno.

In ne glede na to, da me zgodovina zelo zanima in da o tem veliko berem, nisem vedel, da je bil Ante Pavelić (lik, ki se pojavlja v seriji Sence nad Balkanom, op. p.) zagovornik makedonske revolucionarne in teroristične organizacije VMRO. Na ta način postane logično, da sta ustaško gibanje in VMRO v sodelovanju ubila Karađorđevića v Marseillu. V seriji nastopa še cel kup zgodovinskih oseb, za katere prej nisem točno vedel, kaj se je z njimi dogajalo.

Komur je to zanimivo … V Srbiji so ljudje nagnjeni k poznavanju zgodovine. Tam skoraj ne boš srečal človeka, ki ne bi imel zelo razdelanega političnega in zgodovinskega pogleda na stvari. S tem se ukvarjajo precej več kot tukaj.

"Medvojni čas je, še posebej za mojo generacijo, obdobje, o katerem smo se v šolah zelo malo učili oz. zelo enoplastno, in sicer z vidika zmagovalcev druge svetovne vojne." Foto: Ana Kovač

Gre za večjo ozaveščenost, pravite?

Za vprašanje sentimenta gre.

Zgodovina v Srbiji je bolj gosta, od 17. stoletja praktično ni generacije v Srbiji, ki ne bi šla čez eno katarzično vojno. Tega se tako nabere že samo v prenašanju zgodb z očeta na sina in vnuka. V Srbiji je zgodovina pomembna, pri nas pa radi rečemo, da ne glejmo nazaj, ampak se zazrimo naprej.

V Srbiji je to praktično nemogoče reči. Zelo pomembno je, kaj je bilo včeraj, da bomo vedeli, kaj bo jutri. Če je današnji dan logična posledica včerajšnjega dneva, bo jutrišnji najverjetneje logična posledica današnjega.

Serija Sence nad Balkanom zgodovinska dejstva prepleta s fikcijo. Kaj lahko v tem pogledu rečete za glasbo?

Serija sledi trendom zahodne produkcije, ki jih ponavadi vidimo na HBO. Ne glede na to, kdaj se zgodba dogaja, ali je to srednji vek ali pa zgodnja desetletja 20. stoletja, glasba ne sledi obdobju. Nasprotno, gre za modernizem in tudi režija gre v smeri kriminalke ne glede na to, da so na primer protagonisti v viteških kostumih. Sledi se žanru, to je pristop, ki se je uveljavil v zadnjih desetih letih.

Bjelogrlić pravi, da ste v Srbiji precej večja zvezda, kot si mislite.

Rada se imava in zelo ceniva drug drugega. Bjelogrlić je v Srbiji institucija. Rešuje ljudi po ulici, je kot nekakšen Robin Hood. Zanj bi si želel, da bi šel v politiko, ker bi Srbija s tem zelo veliko dobila, ampak za zdaj noče. Nagovarjam ga v tej smeri.

Bi s tem izgubila kinematografija?

Nič ne bi izgubila. Dovolj je ljudi, ki lahko delajo filme, ni pa dovolj ljudi, ki bi lahko vodili državo (smeh, op. p.). Moram pa najprej v zvezi s tem govoriti z njegovo ženo, vendarle je to odvisno od nje.