"Ta serija je najboljše, kar lahko trenutno vidimo pri nas" #intervju

Kdo je Gabriel Maht, ki ga igrate v Sencah na Balkanom?

Ne smem povedati preveč. Lahko povem, da je dvojni agent z Dunaja, ki se z Alimpijem Mirićem in grofom Rajačkim zaplete v določene posle, obenem pa ima v ozadju druge motive. Je precej skrivnosten in čeprav se odkriva iz dela v del, do konca ne izvemo, kdo je.

Dramaturgija te serije je precej kompleksna, Gabriel pa je vsekakor eden od tistih delčkov mozaika, ki vleče naprej to skrivnostnost in napetost.

Sebastian Cavazza kot Gabriel Maht v Sencah nad Balkanom

V seriji govorite srbsko, nemško in rusko – kako ste se "urili" za to?

S srbščino nimam težav, ker tam ogromno delam, govoril pa sem jo tudi že prej. Pri tej vlogi mi je Dragan (Bjelogrlić, avtor serije, op. a.) rekel, naj ga kar "pičim" tako, kot pač govorim, da mi ni treba paziti na naglas, saj tudi ta lik na nek način govori z naglasom.

Za nemščino pa je bil moj "dialect coach", trener naglasa oziroma izgovarjave, moj prijatelj Gerhard Fresacher, režiser z Dunaja, s katerim sem vadil dunajski naglas.

Tako je v oddaji Dan. pokazal svoje znanje ruščine:

V Sencah nad Balkanom se pojavi kombinacija fiktivnih in resničnih zgodovinskih osebnosti. Je Gabriel Maht resničen ali izmišljen lik?

Lik je izmišljen, njegovo ozadje pa je del zgodovine. Na sploh je v seriji veliko zgodovinskih dejstev, a vendarle gre za fikcijo in ta dejstva so v službi žanra, zato jih ne gre jemati za samoumevna.

Velikokrat vidimo filme, ki "temeljijo na resnični zgodbi", a moramo vedeti, da so v resnici točna le neka izhodišča, okoliščine in zgodovinska ozadja, vse ostalo pa je fikcija.

Morda veste, ali je lik Gabriela Mahta nastal z mislijo na vas kot tistega, ki ga bo upodobil?

Tega Bjelogrlića nisem nikoli vprašal, res pa je, da mi je vlogo ponudil brez avdicije. Rekel mi je, da ima vlogo, ki je na nek način pisana zame, ne vem pa, ali je imel pri njenem nastanku v mislih prav mene.

Foto: Blaž Vatovec Ste pred snemanjem Senc nad Balkanom poznali obdobje, o katerem govori, torej obdobje kraljevine SHS?

Seveda sem bil seznanjen s tem obdobjem, ne pa s prav vsemi dejstvi, ki jih serija razvija. VMRO (makedonske separatistične organizacije) sem se spomnil ob branju scenarija, nisem pa denimo vedel, da je bil Ante Pavelić tako na strani makedonskih separatistov.

Kot sem že omenil, so to zgodovinske okoliščine, v katere je vpleteno veliko fikcije, zato te serije ne bi smeli razumeti kot faktografske oziroma dokumentarne. So si pa pri pisanju scenarija pomagali z dejanskimi dokumenti, recimo arhivi obveščevalne službe kot podlago za zgodbo o tihotapljenju in preprodaji opija, pa belih ruskih oficirjih in tako naprej.

Senke nad Balkanom je na nek način Jugoslavija v malem, med igralci ste tako vi, Slovenec, kot Srbi, Hrvati in Makedonci. Tudi sicer ste v zadnjem času sodelovali v vrsti projektov s področja nekdanje Jugoslavije. Bi lahko rekli, da se rojeva nova "jugoslovanska" kinematografija, v kateri padajo meje?

Dejstvo je, da sodobna kinematografija temelji na koprodukcijah. Tukaj govorimo o zelo majhnem prostoru, tudi če skupaj zbobnamo celo nekdanjo Jugoslavijo. Vsi na nek način iščejo poti, kako bi prišli do dodatnih sredstev tako za razvoj scenarija kot samo realizacijo, s koprodukcijo pa si prav tako odpreš večji trg, v primeru Senc nad Balkanom tudi slovenski.

Goran Bogdan, vaš soigralec v Sencah, je v srbskih medijih veliko govoril o razliki med snemanjem doma oziroma na Balkanu in zahodni produkciji, ki jo je spoznal med snemanjem Farga. Izpostavil je predvsem to, da se v ZDA na vsakem koraku pozna, da je denarja občutno več, in da so zato tudi igralci bolj samozavestni.

Absolutno, to pa zato, ker nisi prisiljen v hiperprodukcijo, da bi si zagotovil eksistenco. Tam si igralca s tem, ko ga dobro plačajo, rezervirajo samo zase. Prav zato, ker je Goran dobil vlogo v Fargu in se s tem zavezal k snemanju, smo morali tudi nekoliko spremeniti izhodiščni scenarij Senc. V ZDA jih ne zanima, katere druge projekte še imaš, oni so te plačali in naslednjih nekaj mesecev si posvečen njihovemu projektu.

Pri nas pa se producenti čudijo, ko za vlogo zahtevaš določen znesek. Hja, glej, 12 ur na dan bom na setu, potem pa imam tudi delo doma. A vendar si vsi čudijo, ko jim daš urno postavko, kot jo ima denimo vodovodar, in rečejo, saj nismo v Ameriki. Zato je pri nas tako, da moraš delati še sto drugih stvari zraven in to se vidi na vsakem koraku.

Tudi sam imam izkušnje z velikimi produkcijami in lahko rečem, da je za nas znanstvena fantastika, da imaš na snemanju svojo prikolico, topel prostor sredi gozda, posteljo in tuš, tega si sploh ne znamo predstavljati. Tam pa je to higienski minimum.

Foto: Blaž Vatovec

Tudi ko govorimo o indie filmih, neodvisnih filmih, kot jih imenujejo, se pri njih proračuni začnejo pri treh milijonih, kar je pri nas letni proračun filmskega centra za celotno slovensko kinematografijo. Ni primerjave in tudi kritike na račun slovenskega filma ter serij ne zdržijo prav zato, ker gre vedno za primerjave s tujo produkcijo. Ljudje bi morali videti, na kakšen način delamo, da bi imeli boljši vpogled v to, kar počnemo.

Moram pa ob tem poudariti, da so Sence nad Balkanom vrhunski izdelek, čeprav so prav tako nastale s proračunom, ki bi se mu zunaj samo čudili.

Sploh zato, ker uprizarja neko zgodovinsko obdobje, ki mu je treba prilagoditi vse od kostumografije do scenografije.

V socializmu je bilo to lažje, takrat je prišel delegat in rekel, z ulice in zgradb umaknite vse reklame. Zdaj vsaka taka zahteva stane kup denarja.

Potrebne je bilo tudi veliko gradnje, v Barandi, Bjelogrlićevi domači vasi, so zgradili celo mesto. Draganov brat Goran, ki je tudi koproducent Senc, je tam zgradil prizorišče že za Vratiće se rode in Montevideo, zdaj pa tudi za Sence nad Balkanom.

Dragan Bjelogrlić kot glavni lik Senc, inšpektor Andra Tanasijević - Tane

Dragan je s to serijo spet premaknil letvico na prostoru celotnega Balkana, spet je postavil nov standard. Še enkrat se je dokazal, čeprav so mu mnogi napovedovali, da se bo s tem "zaklal", saj je šlo tako za časovno kot produkcijsko zelo zahteven projekt. Njegovo delo je najboljše, kar lahko trenutno vidimo pri nas, takih serij drugje ni.

Ni igralca oziroma igralke na celotnem območju nekdanje Jugoslavije, ki si ne bi želel delati z Bjelogrlićem. Z Montevideom in zdaj s Sencami je iz vrste mladih igralcev naredil prave zvezde.