Nedelja, 24. 5. 2020, 16.02
4 leta, 6 mesecev
Kako gojiti šparglje na domačem vrtu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,04
Če primerjate ceno šopka špargljev in ceno sadike, vam bo hitro jasno, zakaj šparglje posaditi doma.
Že Hipokrat, sloviti zdravnik iz antične Grčije, je pisal o zdravilnih učinkih špargljev, predvsem njihovem vplivu na odvajanje strupenih snovi iz telesa. Pridelavo špargljev kot kulturno rastlino so najverjetneje prvi začeli stari Rimljani, s propadom rimskega imperija pa se je ta rastlina ohranila le na samostanskih vrtovih.
Slovenski šparglji za dunajski dvor in bogate Zagrebčane
V Sloveniji prve informacije o pridelavi špargljev segajo v čas pred prvo svetovno vojno, ko so v okolici Ljubljane pridelovali šparglje za dunajski dvor, v Posavju pa za bogate Zagrebčane. Po drugi svetovni vojni so šparglji izginili tako z njiv kot iz trgovin, v 80. letih pa so pridelavo špargljev znova oživili na Primorskem in v Istri. Danes jih poznamo in pridelujemo po vsej Sloveniji, tako v nasadih kot na domačih vrtovih.
Sajenje špargljev
Špargelj pod zemljo tvori korenike, ki jim pravimo rizomi, v njih se skladiščijo hranljive snovi, iz katerih spomladi odženejo poganjki oziroma stebla. Rastlina odžene že v prvem letu, vendar so poganjki dovolj močni za obiranje in uporabo šele po štirih do petih letih. Za zasaditev rastlin v vrt se zato namesto sejanja špargljev pogosteje odločimo za zasaditev rizomov.
Ker je špargelj trajnica, namenimo posebno pozornost legi zasaditve. Najbolje je, če je ta južna in osončena ves dan. Spomladi se zemlja na osončeni legi hitreje ogreje in tako si zagotovimo zgoden pridelek. Od izbire kakovosti zemljišča je odvisna kakovost pridelka in kako dolgo nas bodo šparglji razveseljevali.
Sajenje špargljev razdelimo v dve obdobji.
Pomladno obdobje: V maju, ko se tla segrejejo na 12 stopinj Celzija, si pripravimo jarek globine 25 do 30 centimetrov in širine približno enakih dimenzij. Na dno jarka sadike polagamo tako, da je brst na enem koncu, koreninice pa poravnamo vzdolž jarka. Med sadikami naj bo med 5 in 10 centimetrov razdalje. Ko so sadike v jarku, jih prekrijemo z 10 centimetri zemlje in zalijemo.
Jesensko obdobje: Sadilni jarek dokončno zasujemo jeseni, po končani vegetaciji, a obvezno pred zmrzaljo. S tem drugim zasipom sadiko zavarujemo pred negativnimi vremenskimi pogoji.
Kaj jeseni storiti z rumenimi in delno odmrlimi stebli? Pustimo jih! Prvič zato, ker odpadle iglice (listki) predstavljajo del organske mase za samognojenje, pa tudi zato, ker bomo odmrla stebla spomladi enostavno le pobrali z vrta.
Pobiranje špargljev
Šparglje prvič pobiramo dve leti po sajenju enoletnih sadik, in sicer režemo poganjke največ dva tedna. Leto kasneje čas trajanja rezanja poganjkov podaljšamo na 4 do 5 tednov, vsa nadaljnja leta pa režemo šparglje 8 tednov letno.
Ali ste vedeli?
Korenine šparglja so dolge do dva metra
Korenine šparglja zrastejo zelo globoko, vse tja do dveh metrov. To vidimo, kadar želimo vitalno rastlino izkopati ali zgolj presaditi – verjemite, nikoli vam ne bo popolnoma uspelo izkopati celotnega koreninskega sistema.
Zaradi tega špargelj slabo ali sploh ne uspeva v loncih, saj za rast potrebuje prostor brez omejitev. Predvsem je pomembna rast korenin v globino, da rastlina tudi v najsušnejših obdobjih najde potrebno količino vode.
Poganjek šparglja lahko v enem dnevu zraste 15 centimetrov
Šparglji imajo najraje toplo lego in ogreto zemljo, če ima še zadostno količino vlage, so njegovi pogoji za optimalno rast zagotovljeni. V tem primeru lahko skoraj vidimo njegovo hitro rast, zaradi katere je treba šparglje v sezoni pobirati vsaj trikrat na teden.
Vrtnarske nasvete na Siol.net pripravlja vodja Samen Maier Slovenija Urška Bregar, magistrica poslovnih ved in diplomirana inženirka gozdarstva.Oglejte si še:
