Anže Lanišek
Sreda, 20. 11. 2019, 12.38
4 leta, 5 mesecev
Intervju s smučarskim skakalcem Anžetom Laniškom
V glavi je naredil premik
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,67
Anže Lanišek optimistično vstopa v sezono.
"Bolj sem se umiril, zbral misli. Dal sem jih na svoje mesto. Ni nepotrebnega 'bezljanja' in iskanja dobrih rezultatov ter skokov. Četudi je slabši dan, poskušam iz njega potegniti maksimum. Priti do tistih osnov, na katerih smo gradili čez poletje," o tem, kje je naredil napredek, izpostavlja slovenski skakalec Anže Lanišek, ki lahko optimistično vstopi v novo sezono – ta se bo začela s petkovimi kvalifikacijami v Visli.
Ko je v Nižjem Tagilu leta 2015 pri 19 letih osvojil četrto in sedmo mesto, je bilo pričakovati, da bo v nadaljevanju le sledil njegov vzpon. Veljal je za nadarjenega skakalca, vendar pot ni šla v smeri, kot si je želel. Dodatno spodbudo mu je dala generalka za olimpijske igre v Pjongčangu, kjer je bil leta 2017 na veliki skakalnici četrti, vendar so se kmalu spet pojavila nihanja. V vsem tem času si je želel konstantnosti in videti je, da je zdaj vendarle na pravi poti. Postaja bolj zrel, na kar je zagotovo vplivalo tudi dejstvo, da ima vlogo očeta. V poletnem obdobju je bil skupaj s "cimrom" Timijem Zajcem najbolj razpoložen slovenski skakalec, zmagal tudi na tekmi poletnega grand prixa v Klingenthalu. Skupaj sta prav tako odstopala v zadnjem obdobju, kar je zanj dobrodošlo, saj Timi velja za ustrezno merilo za vidnejše uvrstitve na tekmah svetovnega pokala.
Po besedah glavnega trenerja Gorazda Bertonclja sta skupaj s Timijem Zajcem najbolj razpoložena na treningu. Optimizem pred prvo postojanko svetovnega pokala v Visli torej mora biti prisoten?
Optimizem je prisoten. Treningi so pokazali, da sem konstanten. To je tisto, kar si najbolj želim in pričakujem od sebe. To je moja največja želja. Da končno pokažem konstantno, kar mi je v prejšnji sezoni uspelo denimo januarja.
Kje vidite, da ste naredili preskok?
V glavi zagotovo. Bolj sem se umiril, zbral misli. Dal sem jih na svoje mesto. Ni nepotrebnega "bezljanja" in iskanja dobrih rezultatov ter skokov. Četudi je slabši dan, poskušam iz njega potegniti maksimum. Priti do tistih osnov, na katerih smo gradili čez poletje.
Našel je razlog, zakaj je imel v preteklih sezonah preveč padcev.
Ali je vplivalo, da razmišljate drugače, tudi dejstvo, da imate vlogo očeta?
Zdi se mi, da se skozi leta učim na lastnih napakah. Vidim, kaj je prav, kaj ni. Kaj lahko izboljšam, kje lahko kaj dodam in odvzamem, da pride vse lepo ven. Da ni prevelikega preskoka navzgor in navzdol. Da grem iz dneva v dan stopničko za stopničko.
Na treningih in poletnem grand prixu sta bila najboljša skupaj s Timijem Zajcem, s katerim sta tudi "cimra". Koliko dobri odnosi pomagajo na skakalnici?
Spodbujamo se vsi. Dobrodošlo je, da je Timi dobro skakal že lansko sezono, saj imaš potem primerjavo. Tudi poleti je to dokazal, potem ko je dobro začel. Takoj lahko vidiš, kje si. Zagotovo je to dobrodošlo.
Kako pa vpliva igranje igric na playstationu, kar je postalo vajina stalnica?
Igrice, ki jih igrava, predstavljajo sproščanje. Tega si ne štejemo kot svetovno prvenstvo. Malce pritiska si damo. Stavimo za kakšno majhno čokoladico. Da se malce bolj potrudiš.
Se zaradi tega vzpostavi boljša klima v ekipi?
Do določene mere je to v redu. Kadar gre čez in začneš mešati to in skoke, je lahko kdaj tudi težko. Vse skupaj delamo v mejah normale, kot prijatelji, in ne največji rivali. Drugače bi bilo, če bi igral playstation s Stochom (Kamil Stoch, op. a.) ali s kom drugim (smeh, op. a.).
Ali ste poleti pod taktirko glavnega trenerja Gorazda Bertonclja kaj drugače delali?
Niti ne. Novost je ta, da sta pomočnik in terapevt novi osebi. S pomočnikom Robijem (Robert Hrgota, op. a.) se že od prej poznamo, saj smo tudi skupaj skakali. Tu ni bilo velike spremembe. Malce drugače je, ker je v drugačni vlogi. Pri fizioterapevtu je bilo drugače, ker ga od prej nihče ni poznal. Iz terapije v terapijo smo zgradili odnos.
Kako je z opremo? Vse deluje, kot mora?
Vse "štima". Smuči imam od Petra Slatnarja, drese šiva Robert Kranjec. Vsako leto ti kaj drugega ustreza. Vedno se kaj novega odkrije, nato pa se v teh okvirih dvigneš.
Pri smučeh imate v Petru Slatnarju, ki verjetno usliši vsako vašo željo, dobrega sogovornika?
Zagotovo vidim v Petru velik plus. V dobrih odnosih smo. Lahko ga pokličem sredi noči in mu povem, kakšne želje imam, kaj bi se lahko spremenilo.
Upa, da bo celotno sezono konstantno odskakal.
Sezona ima dva vrhunca v novoletni turneji in domačem svetovnem prvenstvu v poletih v Planici. Ali sploh gledate toliko naprej ali se osredotočate bolj na to, kaj bo prinesel jutri?
V glavi nimam vrhuncev. Ne ustvarjam si slik in želja. Grem iz tekme v tekmo in tako bom vzpostavil konstantno, kar si želim.
Ali je potem vaš glavni cilj, da bi bili od začetka do konca konstantni, kar vam do zdaj še ni uspelo?
Točno to. Dostikrat smo že videli, da sem naredil en vrhunski rezultat, nakar me je zmanjkalo. Tega si ne želim. Če dosežem vrhunski rezultat, je jasno super, vendar ne smem potem pasti na 30. ali 40. mesto. Razumljiv je padec petih, desetih mest. Bomo videli med sezono. Potrpežljiv moram biti in čakati.
