Sreda, 16. 10. 2019, 4.00
5 let, 1 mesec
Klemen Bauer pred sezono 2019/20
Svetovno prvenstvo vzel kot dober trening, osvojil pa dve medalji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,60
Klemen Bauer se v svojo 14. sezono svetovnega pokala podaja z dobro popotnico.
Izkušeni 33-letni Ihanec Klemen Bauer, eden od stebrov slovenske biatlonske reprezentance, vstopa v svojo 14. sezono svetovnega pokala. Poletne priprave je kot vselej popestril s t. i. ekstremnimi športi, v sklopu treninga pa se je udeležil tudi svetovnega prvenstva v biatlonu na tekaških rolkah v Minsku ter osvojil srebrno in bronasto medaljo.
V novo zimo se Klemen Bauer podaja z dobro popotnico, dvema medaljama, ki ju je osvojil na svetovnem prvenstvu v letnem biatlonu poleti v Belorusiji. V Minsk se je podal predvsem na trening, priznava, dobri rezultati so bili nepričakovan bonus: "Tja sem se odpravil predvsem zato, da prekinem to dolgo obdobje od maja do novembra brez resnih dobro organiziranih tekem, in odločitev je bila prava."
Dobra popotnica in motivacija za zimski del
"Za občutek in primerjavo je bilo super," o poletnem SP pravi 33-letni Ihanec.
Tekme v novozgrajenem biatlonskem centru v okolici Minska je Bauer izkoristil za "zelo dober, kakovosten trening. Intenziven. Namen je bil dosežen, opravil sem dober trening, bonus pa je bil to, da sem dobro tekmoval in bil dvakrat med prvimi tremi. To je dobra popotnica in motivacija za zimski del, obenem pa potrditev, da je delo usmerjeno pravilno."
"Čeprav je bila bolj vzhodnoevropska udeležba, je šlo res za dobro organizirano tekmo, kot je kakšen svetovni pokal ali pa zimsko svetovno prvenstvo, s prenosi na televiziji in proceduro, ki se spodobi za tekmovanja na najvišji ravni. Lepo je bilo ta občutek spet malo obuditi pred zimo. Če ga ne, res preveč padeš iz tega, tako pa je bilo super. Dobil sem neke povratne informacije in to je to. Bilo je ravno dovolj tistih močnih tekmovalcev, od Rastorgujevsa do Bolgarov, ki niso ravno slabi. Za občutek in primerjavo je bilo super," razlaga drugi najmočnejši slovenski biatlonski reprezentant.
Z novim serviserjem že preizkusili sneg
Reprezentanca je te dni opravila že prvi del priprav na snegu, na avstrijskem ledeniku Dachstein so Bauer in njegovi reprezentančni kolegi preverili opremo in lovili prave snežne občutke. Trening pa je v odštevanju tednov pred začetkom sezone postal veliko bolj namenski. Testiranje smuči so v Avstriji opravili že pod nadzorom novega vodje servisa, Rusa Valerija Šaškina. Tudi po tej plati slovenska reprezentanca načrtuje korak naprej.
"Servis je najpomembnejša stvar, skoraj bolj kot trener, če se malo pošalim. Lahko super treniraš, imaš super trenerja, a če ne boš imel pravega materiala, je vse skupaj zaman. To pa je morda malce manj prijetna plat našega športa. Da nisi povsem odvisen od sebe," se prihoda strokovnjaka za pripravo smuči, ki je v preteklosti delal z rusko žensko vrsto, kasneje pa z Antonom Šipulinom in Aleksandrom Loginovom, veseli Bauer.
Takole je zabeležil prve treninge na snegu:
"Biatlonci smo veliki srečneži"
Svoje profile na družbenih omrežjih je tudi to poletje polnil s poročili z avantur, pravi, da brez t. i. ekstremnih športov preprosto ne more živeti. "To so stvari, ki me zanimajo in sproščajo. Jih pa tudi vključujem v trening. Na hrib moram ne nazadnje prilesti peš, polet je samo nekakšen bonus, čas, ko lahko odklopim glavo in ne razmišljam o ničemer drugem. Ta poletni del priprav nam to omogoča. Biatlonci imamo to srečo, da lahko v trening vključimo kolo, gorsko ali cestno, hribe, letenje, rolke … Veliki srečneži smo."
Pa je kakšna dejavnost vendarle nepriporočljiva? "Izogibati bi se moral načeloma vsem tem rizičnim dejavnostim, ampak poškodujem se konec koncev lahko tudi na rolkah ali kolesu," odgovarja Ihanec. "To poskušam izključiti. Padalstvo ni nič bolj rizično, kot če grem peš na Triglav. Letim, kajtam, supam, kolesarim, vse to so dejavnosti, ki pomagajo pri pripravljenosti. Ne morem se spomniti kakšne dejavnosti, ki bi se je moral izogibati. Pri biatlonu je celotno telo aktivirano. Ne vem, ali je kakšna mišica, ki pri biatlonu ni vključena v gibanje."
Tudi v Avstriji je izkoristil priložnost za skok s padalom:
Padalstvo predsvem prihološka sprostitev
V vsaki aktivnosti najde nekaj koristnega za biatlonsko pripravljenost, še razlaga Bauer: "Pri kajtanju si ves čas v nekem položaju, ki sicer nima nič skupnega z biatlonom, a z njim vendarle razviješ strukture, ki ti morda pomagajo tudi v biatlonu, ko si utrujen. To je trening stabilnosti, potem pa so še skoki, s katerimi razvijaš eksplozivnost. Tudi supanje je združitev prijetnega s koristnim, padalstvo pa jemljem bolj kot psihološko sprostitev, čeprav je tudi to fizično zahtevno, kadar je termika. Z glavo pa moraš biti ves čas pri stvari. Osredotočen moraš biti kot pri biatlonu, o ničemer drugem ne smeš razmišljati. Pri letenju mi to kar uspeva, zdaj je treba to doseči še pri streljanju."
Do začetka svetovnega pokala je še mesec in pol časa, štart bo v Östersundu na Švedskem 30. novembra. Je še prezgodaj za vprašanja o pričakovanjih in rezultatskih ciljih za sezono 2019/20? "Ne, že vizualiziram, ni pa nekih skrivnosti. Načrt je na vso moč štartati v sezono, potem pa bomo videli. Tako kot vsako leto bi rad izkoristil Pokljuko, domače prizorišče, da bi tam dosegel kakšen izstopajoč rezultat, pa potem seveda svetovno prvenstvo. Bomo videli, ali bom taktično kakšno prizorišče izpustil. Mogoče," pravi.
Poleti je takole poletel nad Bolom na Braču:
Če si preveč 'naspidiran' v začetku sezone, januarja pregoriš
Slovenska moška biatlonska reprezentanca (od leve): Rok Tršan, Alex Cisar, Klemen Bauer, Jakov Fak in Miha Dovžan.
Težav s fizično pripravljenostjo ne pričakuje, na zimo se je spet pripravljal po programu glavnega reprezentančnega trenerja Uroša Velepca, posveča pa se tudi psihološki pripravi.
"V sezono želim štartati s čim bolj spočito glavo. Zadnji dve sezoni s tem nisem imel nobenih težav in sem lahko zdržal, kar je bilo super. Skozi leta sem se navadil, da moraš tudi psihološko tempirati, da preživiš vso sezono, da nisi na začetku, že oktobra ali še prej, preveč 'naspidiran', hipermotiviran, nato pa pregoriš januarja. Nekateri izgorijo že do začetka sezone, opažam. Se zgodi. Tistim, ki maja in junija začnejo preveč na vso moč. Zato je tudi dobro, da imaš kakšno tekmo poleti, da se malo sproti ta zagnanost."
