Planica
Ponedeljek, 31. 3. 2025, 4.00
3 tedne, 1 dan
Intervju z Robertom Hrgoto
Robert Hrgota: V valu čustev je treba biti previden
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,04
Robert Hrgota je zadovoljen z izplenom v tej zimi, a priznava, da uvodni del ni bil takšen, kot so si želeli.
Sezona 2024/25 je bila za slovensko moško reprezentanco v smučarskih skokih polna preobratov, a hkrati tudi izjemnih dosežkov. Po zahtevnem začetku, ko se rezultati še niso ujemali z visokimi pričakovanji, je ekipa z glavnim trenerjem Robertom Hrgoto stopila skupaj, našla prepotreben mir, zaupanje vase in proti koncu sezone dosegla najvišjo raven na nordijskem svetovnem prvenstvu in domači Planici. "Za nas je bila to velika šola. Po težkem štartu smo znali poiskati pravo energijo in zgraditi nekaj, kar nam bo koristilo tudi v olimpijski sezoni," je v intervjuju za Sportal poudaril vodja stroke, hkrati pa se je dotaknil ključnih trenutkov sezone, pritiskov, lekcij in Petra Prevca.
Kako bi v nekaj besedah ocenili sezono, ki se je pravkar končala v Planici z odličnimi predstavami slovenskih skakalcev in svetovnim rekordom Domna Prevca?
V bistvu bi jo ocenil v dveh delih. Prvi del je bil res zahteven, lahko rečem, da je bilo leto 2024 precej težko, 2025 pa zelo, zelo uspešno.
Zaključek v Planici je bil sanjski. Nedelja in sezona sta se končala z dvojno zmago Anžeta Laniška in Domna Prevca, ki sta zamenjala petkovi mesti, Domen pa je z 254,5 metra postavil nov svetovni rekord. Zagotovo čutite posebno zadovoljstvo ob takšnem zaključku sezone?
Zdaj še nekako poskušaš vsrkati, kar se je dogajalo. Mislim, da bo vse še prišlo tudi pozneje za nami. Sem zelo ponosen, da sem lahko del te zgodbe. Hvala fantom!
Kaj ste razmišljali po novoletni turneji? Sezona se še ni razvijala v smeri, ki ste si jo verjetno želeli.
Na novoletni turneji so bili skoki kar na nivoju. A v Oberstdorfu smo bili toliko zadaj, da nismo več konkurirali za najvišja mesta. Posamezni skoki pa so bili dobri. V Garmischu je bil Anže zelo blizu stopničk, v Innsbrucku sta bila Domen in Timi med najboljšimi petimi. V Bischofshofnu je bil nivo pred tekmo zelo visok, a se nam potem na tekmi ni izšlo. Videlo se je, da raven skokov ni slaba, manjkala pa je sproščenost in konstantnost. Zelo prav nam je prišel teden premora po novoletni turneji – v Zakopane smo prišli z drugačnim razmišljanjem.
Največji uspehi slovenske moške skakalne reprezentance v sezoni 2024/25
Nordijsko svetovno prvenstvo
- Zlata medalja Domen Prevc
- Zlata ekipna medalja
- Srebrna medalja na tekmi mešanih ekip
Svetovni pokal
- 4. mesto Anžeta Laniška v skupnem seštevku
- 10. mesto Domna Prevca v skupnem seštevku
- Mali kristalni globus Domna Prevca v razvrstitvi poletov
- 6 posamičnih zmag: Domen Prevc (3), Anže Lanišek (2), Timi Zajc (1)
- 1. mesto tekma dvojic – Lahti
Svetovni rekord Domna Prevca - 254,5 m
Ste tudi vi občutili pritisk, glede na to, da so bili fantje pred sezono v dobri formi in je na treningih vse delovalo? Prav tako so bila pričakovanja in vaši cilji višji?
Stvari so se čudno odvijale. Morda smo pričakovali preveč in se ne bi smeli toliko obremenjevati z določenimi stvarmi. Bila je lepa šola, zdaj vemo, kako v prihodnje pristopiti k določenim izzivom.
Čez en mesec bodo v slovenski reprezentanci že zavihali rokave in se začeli pripravljati na olimpijsko sezono.
Verjetno ste se znašli v nekoliko drugačni situaciji, ko ni šlo vse po načrtih. Kaj vam je rojilo takrat po glavi?
Sprašuješ se, kje je težava, zakaj se to dogaja. Med tekmo, ko so čustva močna, gledaš drugače. Ko se stvari umirijo, narediš povzetke in vidiš, kaj manjka. Predvsem pa me veseli, da fantje niso postajali panični, tudi ko niso bili najboljši. Znali so se sestaviti. Po prvem vrhuncu sezone, ko nam ni uspelo, so se čustva umirila in to nam je omogočilo, da smo gradili naprej.
Se vam zdi, da so fantje občutili prevelik pritisk?
Mogoče res. Če si na visoki ravni in ni rezultatov, si hitro nezadovoljen. Potem se stvari hitro začnejo podirati – efekt domin. V športu se to hitro pozna. Glava je ključnega pomena. In pomembno je, da čim prej ustaviš padec domin, da se vse ne podre.
Kdaj ste začutili, da se stvari obračajo v pravo smer?
Že na novoletni turneji se je videlo, da je raven skokov prava, samo še na tekmah se je moralo sestaviti. Fantje so si želeli stopničk, a ta želja je morda porušila tehnično stabilnost. Pred Zakopanami oziroma med turnejo se je začela vzpostavljati neka mirnost.
Kako ste doživeli svetovno prvenstvo, kjer se je zgodil dokončen preobrat?
Res smo lepo sestavili. Nivo skakanja se je dvigoval, fantje so bili pravi. Če bi Anže opravil skoke s treninga in kvalifikacij tudi na tekmi, bi tudi na manjši napravi lahko osvojil medaljo. Na veliki skakalnici pa smo imeli prvega in četrtega – skoraj dve medalji. Nadgradili smo rezultat iz Planice, česar morda niti nismo pričakovali. Res lep dosežek in nagrada za trdo delo fantov.
Kako zelo vas je v pozitivnem smislu presenetil Domen Prevc, glede na to, da je osvojil zlato posamično medaljo in bil konkurenčen tudi na manjši napravi? Na koncu sezone pa je prikazal sanjski zaključek, ki ga je začinil še s svetovnim rekordom.
Domen ima že od mladosti v sebi nekaj več. Sposoben je na vseh napravah. Letos je nadgradil stvari, ki so mu prej manjkale. Zrelostni izpit počasi polaga. Če bo nadaljeval v tem ritmu, lahko samo še napreduje. Ni pa nič samoumevno – treba bo trdo delati, da bo v novo sezono vstopil samozavestno.
Anže Lanišek je zelo konstanten. Sezono je zaključil na odličnem četrtem mestu, velika želja pa je, da bi sezono zaključil med najboljšimi tremi. Kaj mu še manjka za tovrstni preskok?
Ko se mu vse sestavi, kot recimo v Lahtiju, se na skakalnici dobesedno igra. Zelo pomembna je sproščenost. Če bo znal postaviti željo po uspehu nekoliko na stran in uživati, verjamem, da bo prišel tudi do tega preskoka.
Kako gledate na nivo preostalih skakalcev? Zdi se, da ni širine, ki bi si jo želeli.
Imeli smo jedro štirih fantov. Lovro Kos se je v drugem delu prebudil in začel dobro funkcionirati tudi na tekmah. Pridružil se je še Žak Mogel. Pomembno je, da sestavimo to jedro petih močnih skakalcev, potem pa še preostale gradimo zraven, da trdo delo teh petih dvigne tudi druge. Cilj je večje jedro, večja baza – ne samo številčno, tudi kakovostno.
V prihodnji sezoni bodo na sporedu olimpijske igre. Vam predstavljajo pritisk ali izziv?
Komaj čakam na takšne dogodke. Zanje treniramo. Vsi si želijo istega in to me žene naprej. Seveda pa se ne smeš izgubiti v detajlih. Če ti na olimpijskih igrah uspe, je čustveni naboj res poseben. Motivacija je zelo visoka. Po drugi strani pa moraš, če ti ne uspe, čakati štiri leta na novo priložnost. To je za fante močna spodbuda.
Veliko smo že debatirali o dogajanju glede dresov in afere norveške reprezentance na domačem nordijskem svetovnem prvenstvu v Trondheimu. Kaj pričakujete, da se bo spremenilo v prihodnje?
Glede na to, da je pred nami olimpijska sezona, bi bilo naivno pričakovati velike spremembe že prihodnje leto. Pomembno pa je, da se letos začne resno delati za naprej. Zadnja leta smo dres stalno spreminjali, brez prave smeri, in bilo je samo še slabše. To je priložnost, da končno nekaj spremenimo in tudi FIS naj spozna, da so spremembe nujne. Oprema se je razvijala, način pregledovanja pa ostaja enak že 25 let – tudi to je treba nadgraditi.
Ali kot trenerji dajete kakšne predloge?
Imeli smo sestanke, dajemo predloge, a v valu čustev je treba biti previden. Do zdaj se je pogosto spreminjalo brez pravega temelja. Potrebujemo osnovo, na kateri gradimo, in nato manjše popravke. Predlogov je kar nekaj – vprašanje pa je, kako jih uresničiti. Po domače povedano – poenostaviti je treba stvari.
Po lanski sezoni se je poslovil kapetan reprezentance Peter Prevc, ki pa je bil v tej zimi dvakrat z vami na gostovanjih. Ga boste morda v prihodnje bolj vključili, zlasti ob posebnih priložnostih, kot so olimpijske igre?
Letos je bilo pomembno, da je bil kdaj zraven – na primer v Engelbergu – za dodatno spodbudo. A pomembno je tudi, da znajo fantje delovati brez njega. To je bil del procesa letos. Zamenjali smo nekaj obrazov v strokovnem vodstvu, Peter je zaključil in to je bilo obdobje prilagajanja. Morda tudi to razlog, da ni takoj steklo. Ko se je mašina ogrela, je šlo na bolje. Zdaj je ključno, da ta nivo ohranimo in nadgradimo.
Ali je kakšna možnost, da bi Peter v prihodnje sodeloval z reprezentanco?
To je njegova odločitev. V smučarskih skokih je veliko področij, kjer bi lahko bil zelo koristen. Vedno je dobrodošel. Bomo videli, kako se bodo stvari razvijale.
Ste se z njim o tem že kaj pogovarjali?
Veliko se pogovarjava, ja (smeh, op. a.). Če bo želja in možnost, se zagotovo najde ideja, kaj bi lahko počel. A pustimo času čas.
