Prek meja
Sreda, 28. 5. 2025, 4.00
1 dan, 1 ura
Prek meja (34.): Nejc Štern
Nejc Štern in njegovo življenje v norveški vasici
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,34
Nejc Štern je uspešen tekač na smučeh, ki se je odločil za študij in trening na Norveškem. Je bila njegova odločitev pravilna?
Nejc Štern, mladi slovenski športnik, je zapustil svoj domači kraj in se povsem spontano odpravil v majhno vasico na Norveškem, kjer ni niti lokalov za druženje. Kako danes združuje študij in šport v okolju, ki ga obkroža divjina?
"Trenutno bolj ležim," so bile uvodne, nič kaj obetavne besede našega tekača na smučeh Nejca Šterna. Ta si je dan pred našim pogovorom na tekaških rolkah na treningu zlomil nogo. Ob tej smoli je spoznal, kako pripravljeni so mu bili pomagati norveški kolegi. Zaveda se, da bo njegov začetek sezone nekoliko otežen, a iz njegovega glasu je bilo slišati pozitiven ton. Nejc je že v Sloveniji, kjer so ga operirali.
Enaindvajsetletni slovenski športnik, ki velja za svetlo prihodnost našega teka na smučeh, je bil kljub svojim trenutnim težavam pripravljen govoriti o življenju na Norveškem. Nejc, tekač na smučeh, tam trenira in študira športno znanost in telesno vzgojo.
Živi v kraju Meråker, kjer so po njegovih besedah "tri trgovine in dom za ostarele". Zato je bivanje v kraju z 2.500 prebivalci še toliko bolj posebno. Njegovo življenje na Norveškem poteka bolj ali manj po etapah, saj v zimskih mesecih potuje s slovensko reprezentanco na tekme svetovnega pokala. Vseeno je že toliko spoznal življenje na Norveškem, da nam je lahko razkril in zaupal marsikatero zanimivost.
Nejc Štern živi v majhnem kraju z 2.500 prebivalci.
Kaj vas je pravzaprav pripeljalo do tega, da ste šli živet na Norveško?
Odločitev je bila precej spontana. Dve leti, preden sem dejansko šel, sem dobil sporočilo na Instagramu od te šole. Že takrat sem razmišljal, da bi šel, ampak se nisem odločil. Potem sem čisto pozabil na to. Spet sem se spomnil na to na mladinskem svetovnem prvenstvu v Planici in takrat sem se nekako odločil. Idejo sem predstavil še kolegu in bil je za. Potem sva se skupaj odločila in šla.
Kako so domači sprejeli vašo odločitev?
V bistvu so me vsi podpirali. Nihče ni bil proti, ker vidijo, da si to želim početi in da mi gre. Imam njihovo polno podporo.
Študij je zelo prilagojen za športnike.
Torej tam študirate. Kakšen šolski sistem imajo? Se vam zdi, da je bolj prijazen do študentov športnikov, kot je pri nas?
Zdaj sem na zelo prilagojenem programu, tako da težko govorim na splošno. Ampak ta program je res prijazen do športnikov. Jeseni imamo samo predavanja, pozimi imamo čas za tekmovanja. V tistem obdobju je v bistvu samo kakšno predavanje in kakšna naloga, ki jo moraš narediti. Spomladi pa imamo bolj ali manj normalen pouk in izpite.
Študij se zelo povezuje s športom. Vse, kar se naučim, in vse, kar delam, je v bistvu zelo povezano. To znanje lahko uporabljam med treningi in vsem, kar počnem.
Se vam zdi, da je študij dober?
Če si želiš to početi in če te to zanima, potem mislim, da je.
Kakšni so vaši dolgoročni načrti na Norveškem? Je vaš namen tam samo doštudirati ali puščate možnost, da bi se vaša norveška zgodba bolj zavlekla?
Prvotni razlog za odhod so bili predvsem tukajšnji pogoji za trening. V Sloveniji je res težko doseči takšne pogoje. Poleg tega imamo tukaj ogromne skupine za trening. Kamorkoli prideš, si lahko z nekom deliš trening. Kako dolgo bom tukaj ostal, v bistvu ne znam povedati. Zagotovo dokler študiram, kaj bo potem, pa je odvisno, kako se bo vse skupaj razvijalo.
Kaj je prva značilnost pri Norvežanih, ki ste jo vi opazili?
So zelo prijazni ljudje. Vsaj jaz sem dobil takšen občutek. Sprejmejo te, ampak želijo, da se čim prej naučiš norveški jezik. Za zdaj jim še ne izpolnjujem te želje.
Kako zahteven je norveški jezik in kako ga spoznavate?
Spoznavati ga poskušam skozi poslušanje glasbe in gledanje njihovih serij ... Tudi branje knjig, ampak trenutno mi gre bolj počasi, ker temu ne posvečam dovolj časa. Večina govori angleško, ampak naletiš tudi na koga, ki mu angleščina ne gre najbolje. Toliko že razumem, da se preproste stvari lahko dogovorim tako, da oni govorijo norveško, jaz pa angleško.
Kaj vas je najbolj presenetilo, ko ste se preselili na Norveško?
Vedel sem, da bo jeseni veliko teme, ampak s tem nisem imel posebnih težav. Me pa zdaj preseneča, da v tem času ni teme. To sem najbolj opazil, ko sem se ponoči vozil naokrog. To je kar zanimivo. Drugače pa ni bilo večjih presenečenj. Morda je zanimivo to, da če kdo v razredu kihne, ti nihče ne reče "na zdravje". Te navade nimajo.
Kako se pa s sošolci razumete, si pomagate med seboj?
V razredu je večina Norvežanov, nekaj je še Švedov, potem pa še drugi. Da, sodelujemo in se razumemo. Ko nimamo organiziranih treningov, si jih organiziramo sami, tako da kar dobro sodelujemo v skupinah. Tudi tisti, ki so tukaj na izmenjavi in pišejo diplomo, se vključujejo. Dobro se razumemo, skupaj tudi kam gremo ali se družimo. Res smo v redu skupina.
Se vam zdi, da lepo sprejmejo tujce? Ste kdaj dobili občutek, da vas drugače obravnavajo? So vam po nesreči, ko ste si poškodovali nogo, pomagali?
Poznam nekoga, ki meni, da ga niso sprejeli. Jaz nimam takšnega občutka. Mislim, da so me res lepo sprejeli. Tudi zdaj pri poškodbi nisem imel te težave. Vsi so mi pomagali, vsi so takoj priskočili na pomoč.
Kako ste se navadili na podnebje tam, Norveška je znana po bolj hladnem vremenu?
Res je bolj hladno, kar je lahko bolje za treninge. Sicer ne vedno, ampak poleti skoraj zagotovo. Zdaj, na primer, ko imate vi že pomladne ali celo poletne temperature, imamo mi še vedno poznojesenske. Včasih sicer pridemo do 16 ali 20 stopinj Celzija, ampak to je redko.
Ko sem se odločal, ali naj pridem gor ali ne, sem vprašal Olo (Ola Vigen Hattestad, op. p.), mojega trenerja, kaj meni. Rekel je, da je vse v redu, ampak da je bil tukaj samo en teden in je imel že dovolj slabega vremena. Jaz s tem nimam težav. Res je veliko dežja, ampak name to ne vpliva in se ne pritožujem.
Živite v manjšem kraju Meråker. Za kakšen kraj gre?
V bistvu gre za vas s tremi trgovinami in domom za starejše. Tukaj živi okoli 2.500 ljudi. Imajo osnovno šolo, nižjo srednjo šolo in srednjo šolo. Mogoče imajo še vrtec. Mi smo poleg srednje šole. To je pravzaprav vas Meråker.
Vam ustreza takšno okolje, torej da ste umaknjeni od mestnega vrveža?
Da, mi. Glede na to, koliko možnosti je za trening in sprostitev … Kamorkoli se obrneš, imaš en kilometer stran divjino in to ni slabo.
Norvežani se znajo tudi zabavati.
Če vam zastavim klasično študentsko vprašanje, greste lahko s sošolci v kakšen lokal na pijačo?
Tega tukaj ni. Najbližje, kar imamo, je lokal na bencinski črpalki, ampak ta se ne uporablja v te namene. V tem smislu tukaj ni pravega družabnega življenja. Je pa zelo blizu mesto Trondheim, oddaljen dobro uro vožnje, kjer je drugače.
Ravno pred kratkim so tukaj 17. maja praznovali norveški državni praznik, dan ustave. Zelo zanimiv dan, ki ga vsi praznujejo in vzdušje je res dobro, sploh v Trondheimu. Dan se začne s t. i. šampanjec zajtrkom, nadaljuje s parado, zvečer pa se vse skupaj spremeni v pravo zabavo. Norvežani se znajo tudi zabavati.
Prehrana pri vrhunskem športu je zelo pomembna. Kako je s hrano tam in koliko pogrešate slovensko kuhinjo?
Domačo kuhinjo zelo pogrešam. Večino časa si kuham sam, tako da včasih prosim za kakšen recept. Hrano se sicer da dobiti vso, sploh na Švedskem, ki je od tod oddaljena manj kot 30 kilometrov. Tudi Čokolino in Gavrilovićevo pašteto dobim tam.
Kje bivate, imate sobe v sklopu šole ali živite v kakšnem apartmaju posebej?
Šola ti pomaga najti apartma. Poznajo ljudi, ki oddajajo, in ti dajo njihov kontakt. Potem se v bistvu sam dogovoriš z najemodajalcem. Jaz trenutno živim v hiši s še dvema študentoma. Imamo svojo hišo, dovolj velike sobe, kuhinjo, jedilnico. Nič nam ne manjka.
Hrana na Norveškem se mu zdi kar draga.
Potem morate biti zelo samostojni, če si tudi kuhate sami. Imate v šoli tudi prehrano?
Mi smo se bolj kot ne vsi trije odločili, da si kuhamo sami. V šoli sta vsak dan čez teden tudi zajtrk in kosilo, ampak jaz ne jem tam. Skuham si tisto, kar si zaželim. Jem tisto, kar se mi zazdi in kar mislim, da potrebujem v tistem trenutku.
Kako draga je hrana na Norveškem?
Jaz imam občutek, da je od 20 do 40 odstotkov dražje. Ko je prišla mama sem, mi je rekla, da ni toliko dražje. Ne vem, v Sloveniji nikoli nisem hodil v trgovino, tako da nimam ravno prave primerjave.
Kdo pa krije stroške vašega študija?
Moji sponzorji so oče in mama ter babica in dedek. Nekaj prispeva tudi smučarska zveza, ampak predvsem pokrivajo moji domači.
Koliko vas stane šolnina?
Šolnina je 800 kron na semester. Potem pa je še dodatnih osem tisoč kron na semester za trenerja in vse druge stvari, ki jih lahko uporabljaš v sklopu programa. To skupaj nanese okoli 770 evrov na semester. Stroški za bivanje so 300 evrov na mesec vse leto, za hrano pa na mesec zapravim približno 450 evrov. Moram poudariti, da med obdobjem treningov res veliko pojem in je treba znesek za hrano vzeti malo z rezervo.
Se vam zdi, da ste se, odkar ste na Norveškem, kot oseba kaj spremenili?
Ne, mislim da ne. Morda pri načrtovanju treninga malo več sodelujem, sicer pa mislim, da ne.
To vas sprašujem zato, ker je znano, da so športniki na Norveškem bolj samostojni in jim trener le svetuje. Ste tudi
"Je nekaj novega, drugačnega in mislim, da zelo dragocenega tudi za življenje na splošno."
vi dobili takšen občutek?
Da, sem. Ampak jaz sem v bistvu na takšen način tudi odrasel. Oče je bil moj trener večino časa in je skrbel zame, ampak sem vseeno bil prepuščen svojim odločitvam. Ko sem treniral, sem sam treniral, tako da to je bolj kot ne isto. Mislim, da sem imel veliko takšnih stvari, ki jih imajo tudi Norvežani.
Kaj bi svetovali nekomu, ki razmišlja o selitvi in športni karieri v tujini?
Mislim, da je to super izkušnja. Jaz v njej uživam in osebno mislim, da je tudi dobro za osebni razvoj. Velikokrat pravijo, da se ljudje, ki to izkusijo, precej spremenijo. Jaz sam pri sebi tega ne opazim. Če si to lahko privoščiš, zagotovo priporočam. Je nekaj novega, drugačnega in mislim, da zelo dragocenega tudi za življenje na splošno.
Preberite še:
