Pred leti tista "posebna 16-letnica, talent", danes plačuje ceno

Urška Poje je po lanski sezoni izgorela, po šestih letih nastopanja med svetovno biatlonsko elito ni več zdržala psihičnih pritiskov in se je umaknila, kazalo je celo, da bo veliko, veliko prezgodaj končala tekmovalno kariero, kot so pred njo storile že številne, nazadnje Anja Eržen, pred njo Lili Drčar … Prehitro je bila pahnjena v nosilno vlogo, ona je bila tista, ki je morala reševati slovenske kvote za svetovni pokal, postala je žrtev razmer.

A za zdaj puške in tekaških smuči še ne namerava postaviti v kot, na Pokljuki je ugotovila, da ta šport še vedno ljubi in da se splača nadaljevati, še posebej, ker prihajajo časi, ko bo imela več pomoči, a nevarnost, da izgubimo zelo nadarjeno tekmovalko, je bila velika.

Sportal Bo izkušena Rusinja rešiteljica slovenskega ženskega biatlona?

Veliko prezgodaj v glavni vlogi

Pojetova, ki ima, če verjamete ali ne, šele 22 let, je primer, kako se lahko mlado športnico požene do roba in čez. Po spletu okoliščin, generacijski luknji, ki je nastala, ko so se tekmovalno upokojile Tadeja Brankovič Likozar, Dijana Ravnikar, pozneje pa še Malijeva in Teja Gregorin, ki sta kariero razvlekli prav zaradi pomanjkanja mladih biatlonk, je bila Pojetova vržena na glavni biatlonski oder veliko prezgodaj, že pri 16 letih.

Tudi njena vloga v reprezentanci je prehitro postala prepomembna. Po tem, ko se je upokojila Malijeva in je dopinški prekršek odnesel Gregorinovo, se je biatlonu odpovedala še Anja Eržen in mladinka Urška je ostala sama. Pritisk je bil prevelik, po lanski sezoni je počilo.

Njena prva tekma svetovnega pokala med posameznicami je bil šprint v Hochfilznu v sezoni 2014/15. Foto: Peter Podobnik/Sportida

"Bilo je vprašanje, ali se bom sploh še vrnila"

Pojetova se je letos na tekmi prvič pojavila prav prejšnji konec tedna na Pokljuki, ko je ob Roku Tršanu nastopila v mešanih dvojicah in s tem pokazala, da biatlona še ni prekrižala. "Če ga ne bi pogrešala, me tukaj zagotovo ne bi bilo. Zdravje je dobro, treniram skoraj že normalno, a do zdaj zelo malo, premalo za svetovni pokal. Vrnila sem se, da izvem, kaj sploh čutim do tega športa. Ob odhodu sem do njega čutila kar konkreten odpor, vprašanje je bilo, ali se bom sploh še vrnila," nam je razlagala mlada veteranka.

In kakšni so prvi občutki po vrnitvi? "Najbolj to, da sem se spomnila, kako je, ko te 'fajn zakisli'. Dobro se počutim, nisem v top formi, a delala bom naprej in videla, kaj bo v prihodnjih sezonah. Streljanje je ena od stvari, ki jih k sreči ne pozabiš, to znanje, te veščine še imam. V zadnjem mesecu sem se zelo dobro počutila že na treningih, na Pokljuki pa se sploh nisem osredotočala na rezultat, temveč bolj na gibanje, na ves proces. Kar dobro je šlo."

Sportal Francoska zmaga, estonska senzacija in vrnitev Urške Poje

Malijeva napak ne želi ponavljati pri svojih varovankah

Da je bila Pojetova veliko prezgodaj vržena v globoko vodo, ugotavlja tudi Andreja Mali, danes trenerka ženskega dela reprezentance, ki si podobnih napak ne želi ponoviti s svojimi varovankami. "Treba je paziti in razmišljati tudi o prihodnosti. Najtežje je punce zadržati v športu, zato morajo imeti primerno podporo z vseh strani, mi pa moramo biti potrpežljivi. Normalen proces zahteva svoj čas. Saj se najdejo kakšni, ki pridejo v svetovni pokal in zablestijo že pri 20 letih, večina pa mora biti potrpežljiva, pridno delati, preboj pa potem pride okoli 23., 24. leta. Punce čaka še veliko treninga, sploh za hitrost."

Po lanski sezoni je razmišljala, da bi končala. Foto: Peter Podobnik/Sportida

"Psihično tega tempa nisem več zdržala"

Kaj se je lani pravzaprav zgodilo z Urško Poje? "To, da sem tako zgodaj padla v svetovni pokal, se mi je zdela kar pozitivna stvar, saj sem nabrala kar nekaj izkušenj in lepih spominov, kot tista posebna 16-letnica, talent. Po drugi strani pa mislim, da sem zdajle plačala ceno. Psihično tega tempa nisem več zdržala. Vedno je lažje, da treniraš s profesionalci, ki so boljši od tebe, a meni je v zadnjih dveh letih to manjkalo. Tudi pri fantih nisem začutila, da bi lahko iz njih črpala izkušnje, preprosto sem se izgubila. Zelo zgodaj sem prišla v svetovni pokal in potem postaneš kar malo nepotrpežljiv, težko čakaš na rezultatski preboj, delaš skoke namesto korakov in si govoriš: Aha, zdaj sem pa že toliko časa tukaj, kdaj se bo zgodilo, kdaj bodo rezultati, preboj," pojasnjuje mlada Notranjka.

Sportal Mladi slovenski štafeti na SP končali tik pod zmagovalnim odrom

Ko se enkrat sistem sesuje ...

V tej zimi je v svetovnem pokalu ne bomo več videli, še pravi: "Z majem bom začela uradno trenirati na polno, zdaj študiram psihoterapijo in bom poskušala končati ta prvi letnik, potem pa se počasi vrnem nazaj. Zdaj bi bila vrnitev tudi zelo tvegana, saj nimam opravljene baze in ključnih treningov. Pozimi se namreč ne trenira, se samo še tekmuje, in če bi šla tekmovat brez ustrezne poletne priprave, bi prišla do iste točke kot lani. Do izgorelosti in težav, ki se nakopičijo zaradi tega. Ko se sistem enkrat sesuje, se težave pojavljajo druga za drugo. Vrnitev je zelo dolga, okrevanje je veliko daljše."

Našla je novo moč in ljubezen do tega napornega športa. Foto: Peter Podobnik/Sportida

Pokljuka je bila izjema, nastop v mešanih dvojicah pa povsem njena odločitev, poudarja: "Vodstvo je dalo idejo, jaz pa sem sprejela izziv, da pomagam ekipi, a sem prišla predvsem zaradi sebe. Niti malo nisem v formi za kakšen rezultat in tudi Andreja se je razveselila mojega nastopa. Po tekmi me je najprej po moško udarila po rami in v smehu rekla: Kaj je zdaj? Mislim, da je opazila, da sem bila v cilju čisto pečena."

Preberite še:

Sportal Na letošnji Pokljuki skupaj 18 tisoč gledalcev. Na SP jih bo skoraj toliko vsak dan! #video