Četrtek, 4. 12. 2025, 4.00
9 ur, 26 minut
Lanišek iskreno: rumeno majico bi pred letom drugače sprejel
Anže Lanišek ima za seboj sanjski začetek sezone.
Sanjski začetek sezone slovenskega skakalca Anžeta Laniška – dve zaporedni zmagi in rumena majica vodilnega v svetovnem pokalu – ni nič spremenil. Ostaja miren in predvsem z občutkom, da ima stvari v svojih rokah. Če je nekoč pritisk ponagajal, ga danes sprejema kot del posla. Na začetku zime je dokazal, da se vrhunski rezultati rojevajo iz mirne glave ter osredotočenosti. Hkrati se zaveda, da je to šele začetek in da je pred njim še dolga pot.
Po vrnitvi s skandinavske turneje ima Anže Lanišek razlog za zadovoljstvo. Prvič v karieri je nosilec rumene majice vodilnega, predvsem pa je zadovoljen z ravnjo skokov, ki jih je kazal na skandinavskih skakalnicah.
Rumena majica: nekoč pritisk, danes nagrada
Čeprav je prvič v karieri vodilni v pokalu, ga to ne obremenjuje. "Majica je enako težka kot vsaka druga, le njena barva je drugačna," pove nasmejano. Kot pravi, bi jo pred leti sprejel drugače: "Če bi se to zgodilo kakšno leto prej, bi vse to morda sprejel oziroma dojemal drugače. Tako pa se mi zdi, da mi ne povzroča dodatnega stresa. Nekdo jo pač mora nositi. Več kot zadovoljen sem s tem."
Odsotnost iz ekipe ga ni vrgla iz tira
Na prvih tekmah v sezoni ni nastopil, saj sta bila na treningu za tekmo mešanih ekip boljša Domen Prevc in Timi Zajc. A s tem si ni belil glave. Trener Robert Hrgota mu je preprosto povedal, da sta bila dva boljša. "Ničesar si nisem jemal k srcu," pravi. "Timi je bil boljši in zasluženo je skakal."
Z Domnom Prevcem sta vodilna v skupnem seštevku svetovnega pokala.
Lanišek pozdravlja vročega Domna
Če na prvi postojanki v Lillehammerju še ni okusil, kako je v novi zimi stati na odru za zmagovalce, se je vse spremenilo v Falunu, kjer je zabeležil zmago in drugo mesto. To je nadgradil v vetrovni Ruki, kjer se je spet podpisal pod zmago.
Za izdatno slovensko veselje je poskrbel Domen, ki je v skupnem seštevku na drugem mestu in za rojakom zaostaja 86 točk. Mlajši kolega je že poleti kazal odlično formo, kar Laniška žene naprej. Pritiska si ne nalagata pretirano, humor pa ostaja. Na vprašanje, kako si delita pritisk, je odvrnil v slengu mlajše generacije, ki se je poistovetila s frazo: "Six-seven."
Lanišek priznava, da so v skokih vedno malenkosti, ki bi jih lahko popravil. A po novem jih ne analizira do neskončnosti. Ključ je v osnovi, konstantnosti in v tem, da si v pravem trenutku upa. "Ne preveč, ne premalo. Samo poskusiti narediti skok, kot je treba," pojasni.
Poljska – gostoljubje, ki ga skoraj enači s Planico
Naslednja postaja je Poljska, kjer je Lanišek izjemno priljubljen. Spomnimo, da je leta 2023 v Planico na zmagovalni oder prinesel kartonasto podobo Dawida Kubackega in takrat dal vedeti, da si je Poljak zaslužil mesto med tremi najboljšimi v sezoni – Kubacki je zaradi bolezni žene Marte sezono končal predčasno in se s tem odpovedal tudi boju za veliki kristalni globus.
Na dobre skoke in umirjeno glavo upa tudi v prihodnje – že na naslednji postaji v Visli na Poljskem.
Poljaki so se mu že večkrat zahvalili in tudi ta konec tedna bo iz izteka skakalnice v Visli zagotovo lahko slišal veliko spodbud.
"Upam, da bo res tisto pravo poljsko vzdušje, ki ga znajo oni pričarati na zelo podoben način kot pri nas doma v Planici. Poln iztek mi daje določeno spodbudo. Samo to je spet stvar percepcije, kakor si vsak človek posebej vzame. Nekoga bo to zmotilo, jaz pa se trudim, da bi me čim manj stvari vrglo iz tira. In ja, poskušam jih obrniti sebi v prid."
Slovo od brkov: imel jih je zaradi dveh prijateljev
Na začetku sezone smo Žabo lahko videli z obraznim dodatkom. Nismo ga bili vajeni z brki, ampak jih je imel s posebnim razlogom: "Odločil sem se vključiti v movember, ker sta dva prijatelja izgubila moda. Nikomur ne privoščim tega."
Brki niso predstavljali tistega jezička na tehtnici, ki bi mu prinašal srečo na uvodu v zimo, pravi, da bo še naprej stremel k le eni stvari – tudi brez brkov: "Glava je tista, ki na koncu naredi svoje. Trudim se, da naredim maksimalno tisto, kar znam. Tisto, kar zmorem. In da se poskusim v danem trenutku znajti in čim bolj občutiti."
Anže Lanišek