Sobota, 6. 7. 2019, 9.45
5 let, 5 mesecev
Zadnji skok Nejca Dežmana
Čustveno slovo: s solznimi očmi je še zadnjič skočil v karieri, ki se je končala hitro #video
Val upokojitev slovenskih skakalcev je bil v letošnjem letu kar velik. Zadnji se je za ta korak odločil 26-letni Nejc Dežman. Nekdanji mladinski svetovni prvak verjame, da se je odločil prav, čeprav mu je bilo zelo težko, ko je družini in skakalnim prijateljem sporočil, da končuje športno pot.
Petkov skok v Kranju po tekmi celinskega pokala je bil za Nejca Dežmana zadnji v karieri. Končal jo je pri vsega 26 letih. Pohvali se lahko, da je leta 2012 kot prvi Slovenec postal mladinski svetovni prvak. Erzurum v Turčiji je bil njegov srečen kraj. Njegovi najboljši uvrstitvi v svetovnem pokalu sta bili sedmo in deveto mesto v Saporu na Japonskem. Deveti je bil tudi v Kuopiu in 4. februarja 2018 v Willingenu. Zdaj bi rad končal študij, nato pa bo videl, v katero smer ga bo peljala nova pot. Prepričan je, da je bila odločitev, da skakalne smuči postavi v kot, pravilna.
Zadnji skok Nejca Dežmana
Kako je bilo pred zadnjim skokom, ko ste spodaj gledali fante in svoj motor, ki je bil precej glasen?
Motor sem slišal, ko sem bil na rampi, in si rekel: "Ne navijajte mi mrzlega v blokado." (smeh, op. a.) Sicer pa sem bil bolj nervozen kot za katerokoli tekmo, na kateri sem skakal.
Ali so se pred zadnjim skokom noge zatresle?
Niti ne. Dobil sem malce solzne oči. Pred pristankom sem začutil, da se nekoliko tresem.
Ali je vaše skakalne poti prehitro konec?
Kaj pa vem. Če gledamo po letih, je do Noriakija Kasaia (47 let, op. a.) še daleč, po drugi strani pa sem veliko doživel. Odločitev o koncu kariere je bila kar nekaj časa v zraku. Mislim, da sem se pravilno odločil.
"Nenehno sem govoril, da je hrbet v redu, vendar pri vrhunskem športu hitro čutiš, če nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Poleg tega je v skokih težko, če v svetovnem pokalu nisi med prvimi dvajsetimi. Težko preživiš."
Kaj je bil razlog, da ste se odločili za ta korak? Poškodba hrbta?
Nenehno sem govoril, da je hrbet v redu, vendar pri vrhunskem športu hitro čutiš, če nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Poleg tega je v skokih težko, če v svetovnem pokalu nisi med prvimi dvajsetimi. Težko preživiš. Glede na to, da sva s Katjo v svojem stanovanju, imava določene stroške. Nekaj prihodka je treba imeti.
Ona že dela v kozmetiki.
Ona dela, potem pa grdo gleda, če domov ne prinesem nič denarja (smeh, op. a.).
Ali ste zadovoljni s kariero?
Mislim, da moram biti. Konec koncev so uvrstitve, ki sem jih dosegel, kar lepe. Lahko bi bila še kakšna več, a bi bil lahko tudi precej slabši, zato moram biti zadovoljen.
Kaj je povedal po zadnjem skoku
Ali je bilo kaj cmoka v grlu, ko ste naznanili odločitev?
Večer, ko sem se odločil, je bil najtežji. Ko sem doma in na treningu povedal svojo odločitev, sem dobil solzne oči. Včeraj do 11. ure je bilo v redu, nato pa se je začelo stopnjevati. Ko sem se usedel na rampo, je bilo spet dobro, ker sem vedel, kaj moram narediti.
V katero smer vas zdaj vleče?
Ne vem še, kaj točno bom počel. Najprej bom poskušal končati študij. Pred mano je še eno leto in diploma.
V družbi skakalnih prijateljev, ki so ga pričakali v izteku skakalnice v Kranju.
Na sebi imate kolesarski dres. Je zdaj postal trend, da skakalci po vzoru Primoža Rogliča kolesarite?
Niti ne, vsaj pri meni ne. Oba moja dedka sta bila na kolesu, stric je treniral kolesarstvo. Tudi sam sem se od majhnega rad vozil s kolesom. Zdaj bom skušal to nadoknaditi. Zagotovo pa grem bolj z veseljem na kolo in si rečem, da bom skočil kot Roglič (smeh, op. a.).
3