Druga kariera
Nedelja, 14. 4. 2019, 16.30
5 let, 8 mesecev
Druga kariera (101) – Katja Požun
Zadnja leta v skokih z muko vstajala, zdaj cveti v povsem drugem poklicu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
2
Katja Požun je zelo zgodaj končala kariero smučarske skakalke, a zdaj v novi vlogi prav tako uživa, kot je v času uspešnega skakanja.
Prve slovenske stopničke v ženskih smučarskih skokih segajo v leto 2012, ko je Katja Požun kljub triletnemu premoru stopila v ospredje. Zaradi težav s poškodbami je smuči postavila v kot zelo zgodaj. Preden je dopolnila 25 let. Zdaj spet cveti, vendar v novi karieri. Podala se je v kozmetične vode, v katerih uživa, nadgradnja pa je kozmetični salon, ki nastaja v Kranju.
Kot otrok je želela biti Katja Požun sprva učiteljica, a je zaradi prav posebnega Slovenca svoje sanje postavila na stran. Slovenski skakalni šampion Primož Peterka je bil pri njenih šestih letih tisti, zaradi katerega je norela in ob spremljanju televizijskih prenosov skakala s kavča v telemark.
Oče je videl, kako je zagreta in kakšno veselje se ji vzbudi ob spremljanju smučarskih skokov. "Rekel mi je, da je moj mrzli stric skakalni trener v Kisovcu. Naj pocukam Zvoneta Pograjca za rokav in tako se je začelo. Pri šestih sem prišla na skakalnico. Mami dva meseca nisva povedala, da sem trenirala. Bila je proti. Nenehno je imela željo, da bi bila baletka," se je zasmejala Katja.
Ker ženski skoki niso še imeli veljave in ni bilo znakov, da bodo vpeljali tekme svetovnega pokala – prej so skakala dekleta le na tekmah celinskega pokala –, se je odločila, da jih postavi na stranski tir. A ni bil to edini razlog, da se je pri 14 letih začasno poslovila od njih: "Ob tem, da ženski skoki niso bili razviti, je pri meni na odločitev vplivalo tudi to, da nisem bila veliko doma in sem vse zamudila. Dejala sem, da bom nehala. Tudi v šoli sem veliko manjkala. In moram povedati, da sem zelo rada hodila v šolo."
Katja Požun in njeni uspehi v skokih
Iz skokov v nogomet in nazaj v skoke
Dva meseca ni počela prav nič, nato pa se je podala v nogomet. Sprva je trenirala v Kisovcu, nato pa s kolegico tudi v Ljubljani pri Interblocku. Vrnitev v skoke je bila povsem spontana in o njej ni razmišljala.
"Primož Peterka je kljub uspehom zelo skromen"
Od Primoža Peterke, zaradi katerega je sploh začela skakati, se je v reprezentanci veliko naučila.
"Veliko izkušenj je imel. Ni bil trener, ki je rekel, da moraš narediti tako ali tako. On je deloval iz svojih izkušenj. 'Jaz sem naredil tako, če sem imel tovrstno težavo,' je dejal. Bolj je nas poslušal, naše napake, in nam potem dal nasvet. Punce smo ga spoštovale. Na začetku smo vse tipale, kakšen je. Ne glede na to, kar je dosegel, je zelo skromen. Sploh ne daje vtisa, da je bil uspešen športnik. Hitro smo se povezale z njim," je Peterki, ki je bil lep čas pomočnik ženske skakalne reprezentance, dejala Katja.
Ni imela namena resno trenirati, kar šlo je
Pograjc jo je povabil na tekmo FIS pokala v Kisovec. Maja 2011 je spet začela trenirati, vendar brez posebnih ciljev: "Bolj je bil splet naključij, da sem spet prišla nazaj. Njegova hčerka Manja je bila sama in ji je bilo dolgčas. Dejala sem si, da grem malce poskusit. Sploh nisem imela namena resno trenirati. Zvone mi je rekel, da nisem nič pozabila. Nato me je članski trener Matjaž Triplat oktobra na testiranju povabil na treninge. Nisem pa razmišljala, da bi resno trenirala. Kar šlo je."
O težkih trenutkih v karieri
In šlo je zelo hitro, saj se je že v krstni sezoni ženskega svetovnega pokala kot prva Slovenka zavihtela na stopničke. Nikoli ne bo pozabila Hinzenbacha 2012: "Pravzaprav zaradi premora nisem veliko izgubila. Pri nogometu sem bila vezni igralec in sem bolj tekla gor in dol. Kondicije sem imela dovolj. In tisti uspeh v Hinzenbachu me je takrat presenetil. A če gledam zdaj nazaj, me ne preseneča. Glava je bila povsem prazna, nisem imela postavljenih ciljev. Nisem razmišljala o prihodnosti. Uživala sem, sploh, ker sem dobro skakala. Nisem razmišljala, da bi resno začela, kot se je pozneje izkazalo. Verjetno sta bili po vrnitvi prav zaradi te neobremenjenosti prvi sezoni najboljši."
Ima glava torej veliko vlogo pri skokih? "O, da. In potem smo tukaj, kjer smo zdaj," v smehu odgovarja Požunova.
Policistka, detektivka, vojakinja, nato je presedlala v kozmetične vode
V obdobju skokov se je vpisala na ekonomsko šolo v Trbovlje, pozneje pa je študirala varnostne vede: "Od 15. leta sem nenehno govorila, da bom detektivka, policistka ali vojakinja. Vedno so me zanimali moški poklici, zdaj sem pa delam v povsem drugi smeri. No, želja po tem, da bi bila policistka, z leti ni več postajala tako mikavna. Zaradi nevarnosti."
V prvih dveh sezonah svetovnega pokala je bila sedma in šesta skakalka, v sezoni 2015/16 pa je forma začela upadati. Imela je kar nekaj težav s poškodbami, od tega, da je imela nalomljena rebra, težave s hernijo …
"O slovesu sem začela razmišljati, ko sem bila poškodovana. Takrat se mi je začela porajati misel, da je morda dovolj. Naslednjo sezono nisem prišla zraven in je bilo vsega preveč. S finančnega vidika me je začelo preganjati. Z Nejcem (skakalec Nejc Dežman je njen fant, op. p.) sva skupaj živela in biti brez prihodka je težko. Nisem imela izbire pri odločitvi. Morala sem začeti razmišljati o delu. Nekaj sem imela privarčevano od prejšnjih sezon, vendar v nedogled ni bilo mogoče vleči. Ko sem prišla nazaj po poškodbi, je bil pritisk, da moram skočiti, da bom kaj zaslužila. Na začetku, ko sem se vrnila, mi je bilo jasno, da ne bo šlo. Vse sem imela v glavi, le skokov ne. Težko sem hodila na treninge. V glavi sem imela ptička, ki kljuva," se vsega spominja 26-letna Katja, ki je skakalne smuči postavila v kot v prejšnji sezoni.
"Umetnost in nekaj ustvariti, to mi je bilo vedno v izziv"
Preskok iz aktivnega športnega življenja v normalne vode zanjo ni bil pretirano težak. Začela se je nagibati h kozmetičnim vodam, ki so jo povsem prevzele: "Že prej sem se rada s tem ukvarjala. Mamici sem kot mlada lakirala nohte. Ko sem bila v moškem športu, sem to potlačila v ozadje. V težkih trenutkih v skokih sem začela razmišljati v tej smeri. Umetnost in nekaj ustvariti, to mi je bilo vedno v izziv. Želela sem sicer dokončati fakulteto in poiskati službo. Takrat sem prosila kolegico, ali ji lahko pomagam v njenem kozmetičnem salonu. Nato sem kar delala, ker je bila čez poletje gneča. Zdaj me je potegnilo in si ne predstavljam, da bi počela karkoli drugega."
O novi poti
V kozmetične vode je zajadrala s tako širokimi jadri, da je skupaj z Nastjo Dežman, Nejčevo sestro, začela pogledovati proti lastnemu kozmetičnem salonu. In v Kranju tako nastaja salon z imenom NAILepša. V veliko pomoč jima je prav Nejc, ki mu ni težko poprijeti za nobeno delo. "Nastja kot kozmetičarka dela že osem let. Svetovala mi je, kam naj grem na tečaj. Že od začetka je bilo tako, da bova šli skupaj, če se bova odločili za svojo pot. Vesela sem, da delam, kar delam."
Zadnja leta je bilo v skokih mučno vztrajati, zdaj je skočila v novo delovno okolje
Ali se v prihodnosti vidi v tem poklicu? "Za zdaj se. Že vse od januarja lani sem v kozmetiki. Zadnja leta na trening skokov nisem hodila z veseljem, bolj z muko. Težko sem vstajala in šla na trening. In če ti v neki stvari ne gre, je težko delati. Slabo sem skakala. V fitnesu mi je bilo sicer dobro, ker smo se družile. Tam le delaš, na skakalnici pa tekmuješ. Nisem bila v formi. Skakala sem s petih ramp višje in skočila 20 metrov manj. Bila sem čisto uboga. Muka mi je bila. Zdaj, ko sem v kozmetičnih vodah, sem polna elana in z velikim veseljem zjutraj vstajam in grem delat," razlaga Katja.
Skupaj z Nastjo Dežman, sestra Nejca Dežmana, bosta v Kranju odprli kozmetični salon.
Skokov ne pogreša, pogreša pa družbo, saj so bile z dekleti skupaj zadnjih pet, šest let. A je z nekdanjimi reprezentančnimi kolegicami še vedno v stiku. "S puncami se slišimo po telefonu, prav tako jih grem pogledat v Kranj. Tudi na Ljubnem sem delala kot komentatorka v studiu. To mi je bilo všeč. Ko se v eno stvar vržem, mora biti pri meni vse narejeno tip top. Vse mora biti popredalčkano. Takšna sem. Vesela sem, da sem bila z njimi in tako ohranila stik s skoki, s katerimi sem se ukvarjala kar lepo število let."
2