Druga kariera
Nedelja, 3. 6. 2018, 12.10
5 let, 10 mesecev
Druga kariera (57.) – Mojca Suhadolc
Bila je najhitrejša Slovenka na smučeh, danes dela v Bruslju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,09
1
V nasprotju s številnimi Slovenci, ki si v Bruslju kruh služijo v službah evropskih institucij, nekdanja vrhunska alpska smučarka Mojca Suhadolc v belgijski prestolnici piše prva poglavja svoje pedagoške kariere.
Tina Maze je v hitrih disciplinah na velikih tekmovanjih osvojila kar pet kolajn, med drugim je bila tako olimpijska kot tudi svetovna prvakinja v smuku, najboljša na svetu pa je bila tudi v superveleslalomu. V tej disciplini je leta 2013 prejela mali kristalni globus. Štiri leta pozneje se je smukaškega globusa veselila Ilka Štuhec, ki je še vedno aktualna smukaška svetovna prvakinja. Res je tudi, da je do prve superveleslalomske kolajne na velikih tekmovanjih že leta 1987 prišla Mateja Svet, čeprav velja dodati, da ta disciplina takrat še ni bila tako izrazito hitrostno definirana. Toda prva violina močne generacije (Špela Bračun, Katja Koren, Alenka Dovžan …), ki je Slovenijo vpisala na zemljevid hitrih disciplin, je bila Mojca Suhadolc.
19 let po zmagi ...
Vrhničanka, ki je v začetku leta dopolnila 43 let, je prva Slovenka, ki je osvojila kolajno svetovnega pokala v hitrih disciplinah. V sezoni 1999/2000 je bila tretja superveleslalomistka svetovnega pokala. V tisti zimi se je veselila tudi svoje edine zmage v svetovnem pokalu – na najvišjo stopničko je stopila v Lake Louiseu. Skupno je bila med najboljšo trojico petkrat, od tega trikrat v superveleslalomu, po enkrat pa v smuku in veleslalomu. Kariero, v kateri je dvakrat nastopila na olimpijskih igrah (Nagano in Salt Lake City) in kar šestkrat na svetovnih prvenstvih (Morioka, Sierra Nevada, Sestriere, Vail, St. Anton in Bormio), je zaključila leta 2005.
Mojca Suhadolc danes ...
Novi dom: Bruselj
Trinajst let pozneje Suhadolčeva živi v Bruslju, kamor se je preselila pred osmimi meseci. V novem programu ene od tamkajšnjih srednjih šol deluje kot športna pedagoginja. "Gre za novo šolo, v kateri so zaradi različne kulturne naravnanosti iskali raznolik delovni kader. Imam dokaj proste roke, zato nisem klasična pedagoginja. Iščemo nove možnosti za vključevanje v športno varstvo," pojasnjuje nekdanja olimpijka, ki dela z dijaki, starimi od petnajst do osemnajst let. "Ta služba je zame kot neke vrste prehod. Želela sem v tujino. Zanimalo me je, kako se lahko znajdem v novem okolju in kaj vse se lahko naučim," pojasnjuje Mojca, katere velik izziv je predvsem popolno osvajanje francoščine.
Mika jo psihoterapija
"Vsekakor je to nov svet. Drugače je. Potrebovala sem nekaj časa, da se privadim na okolje ter se vanj integriram. V ta proces sem vložila veliko. Ob tem sem pogrešala prijatelje, družino in lepote Slovenije. V oči bode predvsem to, da tukaj ni nobenih hribov. No, a tudi tukaj je veliko lepih krajev. Na splošno sem zadovoljna. Vesela sem, da sem dobila priložnost za to izkušnjo. Zanesljivo se še nekaj časa vidim tukaj," o novem življenju in novi karieri pripoveduje nekdanja vrhunska alpska smučarka, ki je po koncu kariere diplomirala na fakulteti za šport, nato pa se je lotila še študija psihoterapije, ki ga je uspešno končala lani. Ob tem ne skriva, da je prav psihoterapija področje, v katerem se dolgoročno tudi vidi.
Vrhunec kariere: zmaga na tekmi svetovnega pokala v Lake Louiseu 1999.
Začela je v fitnesu
Tako kot mnogo športnikov, s katerimi smo se pogovarjali v rubriki Druga kariera, tudi članica "vražjih Slovenk" priznava, da je imela ob tekmovalni upokojitvi nemalo težav. "Ni mi bilo lahko. Kar nekaj časa nisem vedela, kako naj se orientiram," priznava Moka, kot so jo klicale reprezentančne sotekmovalke. Sprva si je kruh služila v lastnem fitnesu na Vrhniki. Toda … "Ugotovila sem, da to ni področje, na katerem bi resnično želela delovati," se spominja in pojasnjuje, da je ob novem študiju delovne izkušnje začela kopičiti v Centru Janeza Levca, kjer skrbijo za usposabljanje otrok s posebnimi potrebami.
"Skrbela sem za športne ure. To je bila prijetna izkušnja. Bila sem zelo zadovoljna z delom in kolektivom, a nekako sem začutila, da potrebujem spremembo. Želela sem poskusiti kaj novega, tudi nešportnega. Ko se je ponudila priložnost za selitev v Belgijo, sem jo pač izkoristila," dodaja.
V svetovnem pokalu je zbrala 204 nastope.
Sprva odpor do smučanja
Kaj pa smučanje? "Takoj po koncu kariere sem čutila kar precejšen odpor do smučanja in vsega, kar je bilo z njim povezano. A danes sem zelo vesela, če se lahko odpravim na sneg. Rada smučam, predvsem na Krvavcu ali v Kranjski Gori. Tudi v tujini. Vsaj kakšen teden. Rada imam predvsem jutranje ure in veliko prostora na progi. Redko pa se na smučišču zadržujem več časa," odgovarja Mojca Suhadolc, ki se na občasnih kosilih še srečuje z nekdanjimi reprezentančnimi sotekmovalci.
"Ohranjamo stike, tudi če se stalno ne videvamo. Natančno vem, da bi mi kdorkoli iz nekdanje ekipe priskočil na pomoč, če bi jo potrebovala. Jasno, po drugi strani, bi bila tudi jaz odzivna do vseh. To so neke niti, ki so nas povezale in jih je težko pretrgati."
Tragedija in novo rojstvo leta 1994
Z Mojco Suhadolc je povezana tudi ena največjih tragedij v slovenskem alpskem smučanju. Zgodilo se je 16. 4. 1994, ko sta bili z reprezentančno sotekmovalko Leo Ribarič udeleženi v prometni nesreči v Tuhinjski dolini. Mojca jo je odnesla z nekaj poškodbami, Lea pa nesreče ni preživela. "To je dogodek, ki človeka zanesljivo zaznamuje. To bo ostalo del mene. Na Leo sem ohranila dobre spomine. Vse skupaj pa sem sprejela kot nekaj, kar se, žal, v življenju lahko zgodi. Res, na žalost," pripoveduje ena najboljših slovenskih smučark v hitrih disciplinah.
1