Četrtek, 30. 5. 2019, 21.25
4 leta, 10 mesecev
Argument: Temna stran športa
Smo Slovenci res v svetovnem vrhu po uporabi dopinga? #argument
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,58
3
Pred tednom dni je bilo res lepo biti Slovenec. Na eni od najbolj slavnih kolesarskih dirk na svetu, Giru, je legendarno rožnato majico vodilnega oblekel Slovenec - Jan Polanc. In to pred drugouvrščenim Primožem Rogličem. Bil je eden od tistih še nikoli videnih prizorov za zgodovino. Slovenca sta postala gospodarja Gira. To je vsekakor svetla stran športa, Slovencem pa žal ni tuja niti temna. Dopinga je pri nas skrb zbujajoče veliko.
Osem dni, preden sta Slovenca zavladala na Giru, se je nacionalni ponos ob mednarodnem dopinškem škandalu začel mešati z bistveno manj prijetnimi občutki. Bil je dan, ko je vrh svetovne kolesarske zveze suspendiral dva Slovenca: Boruta Božiča in Kristijana Korena. Pomočnika športnega direktorja in profesionalnega kolesarja ekipe Bahrain Merida.
Moštva, ki ga kot izvršni direktor vodi še tretji Slovenec: 47-letni Milan Eržen. Ta se je v središču preiskave znašel zaradi domnevnih stikov z razvpitim zdravnikom Markom Schmidtom, vpletenim v škandal s krvnim dopingom.
V svetu dopinga vlada zaveza molka
Ne mine teden, ko se ne bi sprožila nova dopinška afera in vse prevečkrat so v te vpleteni slovenski športniki. Smo Slovenci res v svetovnem vrhu po dopinških škandalih na število športnikov? Avtor te trditve, legendarni športni komentator Andrej Stare, je bil gost oddaje Argument. Marsikaj zanimivega sta imela povedati tudi predsednik slovenske antidoping organizacije Jani Dvoršak in pa dr. Joško Osredkar s fakultete za farmacijo.
Poskušali smo najti odgovore na vprašanja, kdo so Slovenci v središču odmevnih preiskav, kakšni so trendi v svetu dopinga in podobno. Do odgovorov je težko priti, v svetu dopinga vlada zaveza molka. Molčijo uporabniki in razpečevalci.
Pogosto omenjajo eno ime
Številni vrhunski športniki, aktivni in upokojeni, so ta teden zavrnili pogovor pred našo kamero, a v zvezi s prepovedanim dopingom omenjajo isto ime. Koga?
Srđana Đorđevića, enega od najbolj priznanih slovenskih trenerjev, ki sodeluje s številnimi svetovno priznanimi športniki in klubi po svetu. Na svojem poslovnem profilu se javno pohvali s kar nekaj znanimi varovanci, ki so že padli na dopinških testih.
Delal je tudi z biatlonko Tejo Gregorin, ki je na olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014 osvojila bron. Sporen je bil vzorec, ki so ji ga odvzeli na olimpijskih igrah pred tem, v Vancouvru leta 2010, ko je dopinški test pokazal na prisotnost prepovedanega rastnega hormona. Srđana Đorđevića smo poklicali in mu postavili nekaj zelo konkretnih vprašanj. Poglejmo, kaj je povedal.
Ste kadarkoli aktivno sodelovali pri tem, da so vaši športniki jemali nedovoljena poživila?
Seveda ne.
Ste kadarkoli ponudili kateremu športniku prepovedana poživila?
Seveda ne.
Ste kadarkoli kakorkoli sodelovali pri kakršnihkoli praksah, povezanih s prepovedanimi poživili v športu?
Kot sem rekel, ne.
"Genski doping je nekaj, česar se zelo bojimo"
Doping je predvsem nevaren za zdravje. "Anabolni steroidi puščajo številne posledice, pri ženskah se pojavi maskulinizacija, začnejo se razvijati sekundarne spolne značilnosti moškega. Spreminjajo se tip poraščenosti, barva glasu, koža je zelo umazana, veliko je aken," je pojasnil Vedran Hadžič s fakultete za šport.
Razvoj na področju prepovedanih poživil bliskovito napreduje. "Gre za to, da se sintetizira v kitajskih in indijskih laboratorijih vsak teden nova substanca, ki deluje kot doping, vendar je še ni na seznamu," je dejal Borut Štrukelj s fakultete za farmacijo. Razvija se tudi genski doping, še pravi Štrukelj: "Genski doping je nekaj, česar se zelo bojimo. Tehnike zaznave so prisotne, tako da odkrijejo proteine in substance. Gene, ki bi jih vbrizgali v organizem in bi potem ta sam naredil substanco, tega pa še nimamo dobro razvitega. A smo prepričani, da to že obstaja."
Del trgovine s poživili so tudi grožnje, izsiljevanja in nasilje
Doping pa je tudi velik posel. Pred sedmimi leti so ameriške oblasti šokirale z razkritjem, da naj bi Slovenec Mihael Karner s preprodajo prepovedanih poživil zaslužil desetine milijonov evrov. Sedem let pozneje črni trg pri nas še vedno cveti.
"Opažamo pri članih fitnes zveze Slovenije, predvsem pri nekaterih fitnes centrih, da ta potem nedovoljena poživila v ozadju vodijo tudi do preprodaje mamil," je dejal Dušan Gerlovič, predsednik Fitnes zveze Slovenije. Del trgovine s poživili so tudi grožnje, izsiljevanja in nasilje, nam je še povedal Gerlovič: "Videl sem tudi posledice pri enem od naših članov, tudi veliko materialno škodo v enem od fitness centrov, kar je posledica te dejavnosti."
Dobro uro pred oddajo o dopingu je ekipa oddaje Argument deležna pritiskov odvetnika enega od športnih managerjev, ki bodo omenjeni. Očitno smo dregnili v gnezdo, v katerega že dolgo ni nihče. Je bilo rečeno, da bo bolje, če o tem sploh ne poročamo. Tresem se, priznam 🤦🏻♂️😉
— Mirko Mayer (@Mirko_Mayer) May 30, 2019
Nekaj odmevnejših primerov v Sloveniji:
1998 Aljaž Pegan (gimnastika)
2000 Gorazd Štangelj (kolesarstvo)
2003 Saša Prokofjev (atletika)
2003 Matjaž Brumen (rokomet)
2007 Jolanda Čeplak (atletika)
2008 Marko Kmetec (nogomet
2008 Helena Javornik (atletika)
2010 Tadej Valjavec (kolesarstvo)
2012 Boštjan Buč (atletika)
2014 Danimir Azirović (cheerleading)
2017 Teja Gregorin (biatlon)
2018 Jani Brajkovič (kolesarstvo)
2018 Žiga Jeglič (hokej)
3