Nedelja, 30. 12. 2018, 11.20
5 let, 10 mesecev
Za vedno so se poslovili
Leto tragedij, ki so pretresale svet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,70
Leto 2018 je v športnem svetu postreglo s številnimi rekordi, uspehi in zgodbami, ki bodo za vedno zapisani v zgodovino športa. Za številne od teh so poskrbeli tudi športniki in športni strokovnjaki, ki so se na žalost letos od nas za vedno poslovili. Številni so odšli veliko prezgodaj, leto 2018 pa je postreglo tudi z veliko tragičnimi in pretresljivimi usodami športnikov.
Miro Požun (1943-2018)
Avgusta je športni svet pretresla novica, da je v 76. letu starosti po hudi bolezni umrl eden največjih slovenskih rokometnih strokovnjakov Miro Požun. Požun je bil med drugim selektor slovenske rokometne reprezentance, kot trener na čelu Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško pa je leta 2004 osvojil naslov evropskega prvaka, kar je bil njegov največji uspeh. Istega leta je s Celjani osvojil tudi evropski superpokal.
Miro Požun je leta 2004 s Celjem osvojil naslov evropskega prvaka.
Požun je bil prvi pomočnik selektorja ob ustanovitvi slovenske reprezentance, ki jo je kot selektor vodil na dveh evropskih in enem svetovnem prvenstvu. Imel je izreden občutek za razvoj igralcev, ogromno je pripomogel k uspešnim karieram Sergeja Rutenke, Uroša Šerbca, Romana Pungartnika, Uroša Zorana, Aleša Pajovića in drugih.
Davide Astori (1987-2018)
Nogometni svet je marca pretresla novica o smrti italijanskega reprezentanta in kapetana Fiorentine. Srce Davideja Astorija je prenehalo biti med spanjem v Vidmu, kjer so se vijolice iz Toskane pripravljale na tekmo z Udinesejem. Kot je bilo znano pozneje, je Astori umrl zaradi zastoja srca oziroma srčne aritmije.
Igranje v prvi italijanski ligi je prvič okusil v dresu Cagliarija, katerega dres je nosil med letoma 2008 in 2014. Zbral je 174 nastopov in postal eden najboljših italijanskih branilcev v prvi ligi, za italijansko reprezentanco pa je zbral 14 nastopov. V serie A je odigral 262 tekem in se šestkrat vpisal med strelce.
Davide Astori je pustil velik pečat tudi pri navijačih Fiorentine.
Za lepo gesto sta poskrbela italijanska nogometna prvoligaša Fiorentina in Cagliari, ki sta se odločila, da v njunih ekipah nihče nikoli ne bo več nosil številke 13, ki jo je pri obeh imel preminuli Astori, zato sta dresa s to številko upokojila. Prav tako je Fiorentina Astoriju namenila novo, štiriletno pogodbo, denar, 1,3 milijona evrov na leto, pa prejemata partnerica in hčerki preminulega nogometaša.
Tyler Honeycutt (1990-2018)
V ZDA je v strelskem obračunu umrl ameriški košarkar Tyler Honeycutt, ki je igral tako v ligi NBA kot tudi v dveh najmočnejših evropskih klubskih tekmovanjih. Krilni košarkar je v obračunu s policisti prvi sprožil strel, nato pa se je skril v hišo. Policija je izpraznila del soseske, vdrla v hišo, tam pa so nato našli truplo Honeycutta.
Honeycuttu so se poklonili tudi navijači Himkija:
In memory of Tyler Honeycutt (1990-2018)
— BC Khimki (@Khimkibasket) July 15, 2018
Fans paid tribute to ex @Khimkibasket player, who could turn 28 today...
He died on July 7, 2018 in LA, USA...
Rest in peace, Tyler... pic.twitter.com/7mEnTmuoob
203 centimetre visok košarkar je v ligi NBA igral za Sacramento Kings, nato se je preselil v Evropo, kjer je najprej igral v Izraelu, nato je igral za turški Anadolu Efes, najboljše predstave pa je kazal pri ruskem Himkiju, s katerim je postal prvak EuroCupa, nastopal je tudi v evroligi.
Zeke Upshaw (1991-2018)
V košarkarski sredini se je poslovil še 26-letni Zeke Upshaw, ki je bil v sezoni 2014/15 član ekipe Helios Suns. Upshaw je, preden se je vrnil v domovino, igral še v Luksemburgu za ekipo Basket Esch. 198 centimetrov visoki košarkar se je zgrudil na tekmi svojega moštva Grand Rapids Drive v ameriški razvojni ligi. Umrl je zaradi srčnega infarkta.
Zeke Upshaw je med drugim igral tudi za Helios Suns.
Vichai Srivaddhanaprabha (1958-2018)
Ena izmed največjih tragedij letošnjega leta se je konec oktobra zgodila v Leicesterju, kjer je umrl lastnik angleškega nogometnega kluba Leicester in tajski milijarder Vichai Srivaddhanaprabhe. V nesreči, ki se je tik ob stadionu King Power zgodila takoj po domači prvenstveni tekmi proti West Ham Unitedu (1:1), je helikopter malo po vzletu z zelenice zaradi odpovedi pedala za repni motor strmoglavil na parkirišče in končal v plamenih. V nesreči je umrlo vseh pet potnikov v helikopterju.
Vichai Srivaddhanaprabha je pred dvema letoma z Leicesterjem osvojil naslov najboljših v angleški ligi.
Za Leicester in njegove navijače je bila smrt lastnika kluba hud udarec. Srivaddhanaprabha je angleški nogometni klub kupil leta 2010 in ga dvignil do še pred nekaj leti nepredstavljivih višin, vrhunec pa je bil osvojeni naslov angleškega prvaka pred dvema letoma.
Ray Emery (1982-2018)
Po tragični nesreči se je poslovil tudi kanadski hokejist Ray Emery, ki je leta 2013 pomagal Chicago Blackhawksom osvojiti naslov prvaka v severnoameriški ligi NHL, v najmočnejši hokejski ligi na svetu pa je igral 11 sezon. Kanadski vratar je preminil, potem ko je šel s prijatelji na plavanje in nesrečno utonil. 35-letni Kanadčan naj bi si zaželel osvežitve v Ontarijskem jezeru. Po skoku iz čolna ni več priplaval na površje. Emeryja so leta 2001 kot četrtega na naboru NHL izbrali proti Ottawi, v karieri pa je igral še za klube Philadelphia Flyers, Anaheim Ducks in Chicago Blackhawks, preden se je leta 2016 športno upokojil.
Ray Emery je nesrečno utonil.
Z Blackhawksi je leta 2013 osvojil Stanleyjev pokal, prejel pa je tudi pokal Williama M. Jenningsa, ki ga podeljujejo vratarjem, ki ob odigranih najmanj 25 tekmah v rednem delu sezone prejmejo najmanj golov.
Cveto Pretnar (1957-2018) in Anton Gale (1944-2018)
Po kratki in hudi bolezni se je poslovil nekdanji hokejski zvezdnik Cveto Pretnar. Dolgoletni vratar Jesenic in nekdanje jugoslovanske državne reprezentance je igral na olimpijskih igrah leta 1984 v Sarajevu, na osmih svetovnih prvenstvih, zbral je 123 reprezentančnih nastopov in igral tudi na prvi uradni tekmi samostojne slovenske reprezentance. Izredno priljubljen je bil v reprezentanci in v slovenski hokejski srenji so si enotni, da je bil eden najboljših slovenskih vratarjev vseh časov.
Za vedno se je poslovila še ena hokejska legenda, Anton Tone Gale, ki je bil eden izmed najbolj legendarnih slovenskih hokejistov. Jeseničan je v dresu Jugoslavije med letoma 1961 in 1973 odigral 112 tekem. Nastopil je na kar trojih olimpijskih igrah. Leta 1964 v Innsbrucku, 1968 Grenoblu, kjer je bil izbran tudi za najboljšega vratarja turnirja, in 1972 v Saporu. Zaigral je tudi na osmih svetovnih prvenstvih.
Tone Gale je nastopil na trojih olimpijskih igrah.
Po odličnem nastopu na olimpijskih igrah leta 1968 je nase opozoril tudi moštvo lige NHL New York Rangers, ki ga je povabilo na pripravljalni kamp. V dresu tega slovitega kluba je odigral tri pripravljalne tekme, tako da neuradno velja za prvega slovenskega hokejista, ki je zaigral za ekipo iz najmočnejše hokejske lige na svetu, v kateri zdaj že vrsto let blesti Anže Kopitar. Na tekmi lige NHL nikoli ni nastopil, je pa zato eno sezono igral v profesionalni ligi EHL za moštvi Syracuse Blazers in Clinton Cornets.
Vibeke Skofterud (1980-2018)
Mnogo prezgodaj se je poslovila tudi norveška tekačica na smučeh Vibeke Skofterud, za katero je bila usodna nesreča na vodnem skuterju na otoku Svete Helene. Skofterudova je kariero končala leta 2015. Bila je dolgoletna norveška reprezentantka in članica zmagovitih norveških štafet. S štafeto je bila leta 2010 v Vancouvru olimpijska prvakinja (4 x 5 kilometrov), v letih 2011 in 2015 pa tudi svetovna prvakinja. V svetovnem pokalu je s štafeto vknjižila kar 17 zmag, kot posameznica pa je petnajstkrat stala na odru za zmagovalke.
Vibeke Skofterud je v svetovnem pokalu petnajstkrat stala na odru za zmagovalke, med drugim je bila tretja pri nas na Rogli leta 2011.
Roger Bannister (1929-2018)
V 89. letu starosti se je letos poslovil britanski atlet Roger Bannister, ki se je leta 1954 vpisal v zgodovino kor prvi atlet, ki je eno miljo (1,61 kilometra) pretekel v manj kot štirih minutah.
Roger Bannister je leta 1954 pisal zgodovino.
Bannister je 6. maja 1954 eno miljo pretekel v času 3:59,4 minute. Njegov rekord je sicer trajal le 46 dni, kljub temu pa se je za vselej vpisal v atletsko zgodovino. Istega leta je na evropskem prvenstvu v Bernu osvojil naslov evropskega prvaka na 1.500 metrov. Pozneje se je posvetil medicini, postal je ugleden nevrolog. Leta 2011 so mu diagnosticirali Parkinsonovo bolezen.
Irina Ribnikova (2003-2018)
Tragično je svojo pot mnogo prezgodaj končala mlada ruska športnica Irina Ribnikova, ki je umrla v kopalni kadi, potem ko ji je iz rok zdrsnil telefon, ki ga je imela priključenega na električno omrežje. Ribnikova je bila ruska prvakinja v disciplini borilnih veščin, ki izvira iz antičnih športov, tako imenovanem vseboju oziroma pankraciju. Gre za mešanico rokoborbe in boksa oziroma šport, ki so mu v današnjem svetu najbližje mešane borilne veščine. Je hkrati edini šport antičnih iger, ki nikoli ni bil na sporedu modernih olimpijskih iger.
Daniel Correa Freitas (1994-2018)
Grozljiv konec je dočakal brazilski nogometaš Daniel Correa. 24-lezni vezist Sao Benta je umrl nasilne smrti, našli so ga na obrobju Curitibe z odrezanimi genitalijami in skoraj obglavljenega. Ubil naj bi ga znanec, potem ko naj bi 24-letnega nogometaša našel v postelji s svojo ženo. Correa je pri Cruzeiru od nekdaj veljal za nadarjenega nogometaša, sicer pa je bil posojen drugoligašu Sao Bentu iz Sao Paula. Svoj poklicni debi je doživel leta 2013 v Botafogu, kjer je igral ob Nizozemcu Clarenceu Seedorfu.
Jimmy Duquennoya (1995-2018) in Michael Goolaerts (1994-2018)
Le 23 let je bil star nekdanji član ekipe WB Aqua Protect Veranclassic Jimmy Duquennoya, ko so ga našli mrtvega v njegovem stanovanju. Umrl je zaradi zastoja srca. Mladi kolesar je profesionalno pot začel leta 2016. Duquennoy je takrat nastopal na dirki po Münstru, a je ni dokončal. Podobno tragično usodo je delil tudi njegov kolega Michael Goolaerts, ki se je zaradi srčnega zastoja poslovil letos aprila.
Michael Goolaerts je umrl zaradi srčnega zastoja.
Ivan Pučko (1956-2018)
Boksarski svet je konec junija užalostila novica, da se je poslovil boksarski trener Ivan Pučko, čigar življenje je bilo prežeto z boksom. V svoji karieri, v kateri je zadnja desetletja deloval kot glavni trener v Boks klubu Ring Ptuj, je treniral tudi Dejana Zavca.
Hubert Green (1946-2018)
Po boju z rakom je v 72. letu preminil ameriški golfist Hubert Green, dvakratni zmagovalec majorjev in 19-kratni zmagovalec turnirjev US PGA Tour, ki so ga že leta 2007 umestili v golfsko hišo slavnih. Green, ki je leta 1977 osvojil OP ZDA, leta 1985 pa prvenstvo PGA, je umrl po dolgotrajni bitki z rakom na grlu.
Hubert Green je bil že leta 2007 sprejet v golfsko hišo slavnih.
Američan je svoj prvi major osvojil pred 41 leti v Southern Hillsu v Oklahomi, kjer so mu grozili s smrtjo. Organizatorji turnirja so namreč prejeli grožnjo, da bodo Greena ustrelili na 15. luknji. Kljub grožnji se je Green odločil nadaljevati, grožnjam je odgovoril z izjemno predstavo in za en udarec premagal rojaka Louja Grahama.
Green je igral tudi v treh ameriških reprezentancah za Ryderjev pokal, leta 1977 in 1979 je tudi zmagal. Leta 2003 je zbolel za rakom, a se je nato po obsevanju in kemoterapiji vrnil na igrišča, leta 2006 pa se je dokončno upokojil.
Eric Geboers (1962-2018)
Svet motokrosa je pretresla novica o smrti nekdanjega svetovnega prvaka Erica Geboersa, ki je utonil med poskusom reševanja svojega psa.
Poslovil se je tudi Eric Geboers.
Geboers je bil zvezdnik motokrosa v 80. letih prejšnjega stoletja, ko je prevladoval na svetovni sceni in postal prvi dirkač, ki je osvojil naslove v vseh treh takratnih razredih, do 125, 250 in 500 ccm. Skupno je osvojil pet naslovov svetovnega prvaka, zadnjega leta 1990 v najmočnejšem razredu, po končani karieri je postal vodja Suzukijeve ekipe, pozneje pa je bil eden glavnih pri izvedbi dirke v belgijskem Namurju in nazadnje v Lommelu, kjer zdaj potekajo belgijske preizkušnje svetovnega prvenstva.
