Četrtek, 27. 12. 2018, 4.00
5 let, 10 mesecev
Pregled največjih športnih dogodkov v 2018
Mesec dni, ko so tudi Slovenci nosili hrvaške drese
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,51
7
V letu 2018 ni manjkalo velikih in pomembnih tekmovanj. Na enem mestu smo jih zbrali deset in opisali, kako uspešni so bili na njih slovenski športniki.
Rokomet, EP, Hrvaška (od 12. do 28. januarja)
Veselin Vujović še zdaj ne more verjeti, kaj se je njemu in Sloveniji zgodilo pred slabim letom na Hrvaškem.
Kmalu po novem letu je bil za Slovence na sporedu prvi vrhunec. Narod na sončni strani Alp obožuje rokomet, dokaz za to pa smo spet dobili na evropskem prvenstvu na Hrvaškem. V Zagrebu se je trlo slovenskih navijačev, ki so v tamkajšnji Areni pripravili tako vzdušje, da so imeli slovenski rokometaši občutek, da se igra doma.
Slovenci so prvenstvo odprli s porazom proti Makedoniji (25:24). Že takrat je selektor Veselin Vujović bentil čez sodnike, ki so po njegovem mnenju v škodo slovenske izbrane vrste storili preveč napak. "Priznam si, da po 43 letih dela v rokometu ne poznam več rokometnih pravil. Delegatu sem dejal, da sem mislil, da se rokomet igra zaradi rokometašev, navijačev, ampak se očitno za gospode, ki odločajo. V 90 odstotkih primerov nisem vedel, kaj sta romunska sodnika sploh sodila,'' je po uvodnem porazu dejal Vujović.
Še huje je bilo po drugi tekmi in remiju z Nemci. Slovenci so zmagali za zadetek (25:24), ko so se Nemci pritožili, da so jih Slovenci tri sekunde pred koncem ovirali pri izvedbi meta iz sredine igrišča. Litovska sodnika Mindaugas Gatelis in Vaidas Mazeika sta šest minut gledala posnetek, nato pa na začudenje vseh dosodila sedemmetrovko v prid Nemcev in še pokazala rdeči karton Blažu Blagotinšku. Šlo je za noro odločitev, ki je razbesnela vse, Nemci pa so darilo sprejeli in prišli do točke.
"Nemci so protestirali. Sodnika sta si šla ogledat posnetek. Nato sta postregla s pravilom, ki ga, razen njiju, ne pozna nihče. Če v zadnjih sekundah niste od izvajalca na sredini oddaljeni tri metre, sledi sedemmetrovka, ker ni več pravega časa za izključitev. Prvič v življenju sem videl, da se to upošteva. Jasno, proti Sloveniji," je bil besen Vujović.
Iz slovenske reprezentance so takoj po tekmi sporočili, da se bodo pritožili, in dodali, da razmišljajo, da zapustijo prvenstvo. Odločili so se, da ostanejo, in se po zmagi nad Črnogorci uvrstili v drugi del, kamor pa so prenesli (pre)malo točk. Po porazu proti Dancem so izgubili vse možnosti za napredovanje. Do konca prvenstva so še razbili Špance, končne zmagovalce, in remizirali s Čehi, kar je na koncu zadostovalo za osmo mesto.
Svetovno prvenstvo v poletih - Oberstdorf (od 18. do 21. januarja)
Tudi ljubitelji poletov so hitro prišli na svoj račun. V Nemčiji so se delila odličja za najboljše na svetovnem prvenstvu v poletih. Naslov najboljšega je branil naš Peter Prevc, ki tokrat ni bil blizu stopničk. Po treh poletih, četrtega so odpovedali zaradi slabih vremenskih razmer, je zasedel šesto mesto.
Za zmagovalcem, Norvežanom Danielom Andrejem Tandejem, je zaostal za skoraj 60 točk. Poleg Petra se je s 14. mestom izkazal Anže Semenič, Jernej Damjan je bil 15., Domen Prevc pa 21. Tilen Bartol je tekmovanje zaključil že po prvem dnevu (39.).
Domen Prevc je bil najbolj zaslužen, da so se slovenski orli na svetovnem prvenstvu v poletih v Oberstdorfu veselili srebrnega odličja.
Veliko razlogov za veselje so imeli slovenski navijači po nedeljski ekipni tekmi. Slovenci so v zasedbi (P. in D. Prevc, Semenič, Damjan) zasedli izjemno drugo mesto. Na krilih izjemnega Domna so Slovenci zaostali le za Norvežani.
''Glede Domna nimam besed. S tem, kar je naredil, je dovolj povedal. Vsi so stopnjevali dosežke. Vsa čast," fantov ni mogel prehvaliti selektor Goran Janus, ki je moral po sezoni svoj stolček prepustiti Gorazdu Bertonclju.
Futsal, EP, Stožice (od 30. januarja do 11. februarja)
Sledil je največji športni dogodek, ki ga je v iztekajočem se letu gostila Slovenija. V ljubljanskih Stožicah so se mudili najboljši futsalisti in navdušili slovensko publiko. Za dodaten čar so poskrbel tudi slovenski futsalisti, ki so v izjemno težki skupini, ki so si jo delili Srbijo in Italijo, napredovali in se prvič v zgodovini uvrstili med osem najboljših.
Slovenija je v začetku leta v Stožicah uživala v mojstrovinah najboljših futsalistov. Veliko so pokazali tudi slovenski fantje, ki so izpadli v četrtfinalu.
Četa Andreja Dobovičnik je trikrat napolnila Stožice in na zadnji tekmi skupinskega dela navdušila z zmago nad nekdanjimi evropskimi prvaki, Italijo, in jo poslala domov. V četrtfinalu so jim pot prekrižali Rusi.
Že malce utrujeni in oslabljeni Slovenci, zaradi kartonov je manjkal Rok Mordej, so velesili priznali premoč (0:2) in se ob aplavzu polnih Stožic poslovili od tekmovanja.
Končne zmage so se veselili Portugalci in Ricardinho, ki so v finalu šokirali Španijo. Portugalci so dosegli prvo lovoriko na evropskem prvenstvu.
23. zimske olimpijske igre, Pjongčang (od 9. do 25. februarja)
Po spektaklu v Sočiju 2014, ko so Slovenci osvojili kar osem odličij, so bile na sporedu zimske olimpijske igre v Južni Koreji. Čeprav se je Tina Maze upokojila, Ilka Štuhec si je poškodovala koleno, biatlonka Teja Gregorin je padla na dopingu, skakalci pa so bili v slabši formi, so v slovenskem taboru optimistično napovedovali novo veliko število odličij.
Realnost je bila malce drugačna, a vseeno smo bili lahko zadovoljni z dvema odličjema, ki sta nam ju priborila biatlonec Jakov Fak (2.) in deskar Žan Košir (3.). Fak je po slabem začetku osvojil drugo mesto na posamični preizkušnji, Košir pa je bil tretji v deskarskem veleslalomu.
Ko je že kazalo, da bo Slovenija v Južni Koreji ostala praznih rok, je Jakov Fak na posamični preizkušnji pokazal svoje mojstrstvo in osvojil srebrno odličje.
Omeniti velja še vrhunsko četrto mesto alpskega smučarja Žana Kranjca v veleslalomu in odlične predstave slovenskih hokejistov, ki so v zelo osiromašeni konkurenci v skupinskem delu premagali velesili, kot sta ZDA in Slovaška.
V razigravanju za uvrstitev v četrtfinale so z 1:2 izgubili proti Norvežanom. Pred to odločilno tekmo so izvedeli, da ne bodo mogli računati na Žigo Jegliča, ki je padel na dopinškem testu. V njegovem urinu so našli fenoterol in zanj so bile olimpijske igre končane, nekaj ur pozneje pa, kot rečeno, tudi za preostale fante.
Hokej, SP elitne skupine, Danska (od 4. do 20. maja)
Potem ko so se slovenski oklepniki izkazali na ZOI v Južni Koreji, so slovenski navijači pričakovali, da se bodo risi v Budimpešti vrnili med elito. A hitro je bilo jasno, da so bila pričakovanja previsoka. Slovenci so povsem odpovedali in se na koncu z dvema zmagama in tremi porazi komaj rešili izpada v še nižji rang tekmovanja.
Švedi so bili še 11. najboljši na svetovnem prvenstvu elitne skupine.
Sledilo je še svetovno prvenstvo elitne skupine, kjer smo v nasprotju s Pjongčangom videli mnogo bolj resno tekmovanje. Na Danskem smo videli pravo hokejsko poslastico, v finalu katere so Švedi šele po kazenskih strelih premagali izjemne Švicarje.
V severnoameriškem derbiju in boju za bron med ZDA in Kanado so bili boljši Američani (4:1).
Nogomet, SP, Rusija (od 14. junija do 15. julija)
Leta 2018 je bilo leto, ko so se na kupu spet zbrali najboljši nogometaši na svetu. Žal Slovenije ponovno ni bilo med njimi, zato pa so slovenski ljubitelji nogometa v Rusiji hitro našli svojega favorita. To je bila sosednja Hrvaška, ki je na koncu dosegla največji uspeh v svoji zgodovini.
Hrvati so leta 1998 na SP v Franciji na krilih Davorja Šukerja zasedli tretje mesto, a pred nogometnim spektaklom v Rusiji si prav nihče ni upal napovedati, da bi lahko naši južni sosedi, čeprav so imeli vrhunsko zasedbo, krojili sam vrh.
Hrvaški nogometaši so naredili ponosno celotno balkansko regijo.
A začelo se ni najbolje, selektor Zlatko Dalić je po sporu s prvenstva nagnal napadalca Nikolo Kalinića. Čeprav so bilo številni skeptični, se je poteza hrvaškega selektorja izkazala za ključno. Nezadovoljnih nogometašev ni bilo več, kapetan Luka Modrić in preostali pa so premagovali tekmeca za tekmecem.
Vsesplošna evforija južno od Kolpe je zajela tudi Slovence, ki so začeli kupovati kockaste drese in se množično pridruževati hrvaški bazi navijačev. Ne samo v času dopustovanja na hrvaški obali, ampak tudi doma. Nemalo je bilo takšnih, ki so se oblačili v hrvaške drese, prepevali hrvaške navijaške pesmi in v kocke oblačili tudi svoje otroke.
Večina se je sklicevala na sosedsko solidarnost, ki pa je pri številnih presegla meje dobrega okusa, spet drugi so bili bolj zadržani, češ, tudi Hrvati niso navijali za nas, ko so košarkarji v Turčiji stopili na evropski prestol.
Hrvaški zvezdniki so prišli vse do finala, kjer pa so na koncu morali priznati premoč Franciji. Galski petelini so v Moskvi zmagali s 4:2. Odločilni zadetek za vodstvo s 3:1 je v 59. minuti dosegel Paul Pogba.
Kolesarska dirka po Franciji (od 7. do 29. julija)
Julij je bil rezerviran za kolesarstvo. Dirka po Franciji je že sama posebej magnet za slovenske športne navdušence, to poletje pa je bilo vse skupaj še dodatno začinjeno. Krivec za to je bil vrhunski Primož Roglič, ki je skrbel, da so se Slovenci v popoldanskih urah usedli pred male zaslone in si grizli nohte.
Primož Roglič je na 19. etapi na dirki vseh kolesarskih dirk pokoril vso konkurenco in se v generalni razvrstitvi zavihtel na tretje mesto.
Veš čas je držal stik z najboljšimi in kazal, da je že zdaj eden najboljših kolesarjev na svetu. Vrhunec je roglamanija doživela v 19. etapi, ko si je slovenski šampion v zahtevni gorski etapi in končnem vratolomnem spustu pokoril vso konkurenco. V skupnem seštevku se je takrat povzpel kar na tretje mesto, na koncu pa po malce slabšem kronometru zasedel četrto mesto.
Zaostal je le za Britancem Geraintom Thomasom, Nizozemcem Tomom Dumooulinom in še enim Britancem Chrisom Froomom. Slovenski kolesar je za zmagovalcem na koncu zaostal 3 minute in 22 sekund.
Atletika, EP, Berlin (od 6. do 12. avgusta)
Avgusta smo lahko spremljali tudi kraljico športov. Najboljši atleti so se za evropske naslove udarili v Berlinu, kjer so si odličja želeli v slovenskem taboru. Ne samo to, to so si postavili za cilj, a je malce zmanjkalo. Zelo malo. Martini Ratej nekaj centimetrov, Luki Janežiču nekaj stotink.
Ratejeva, ki je v kvalifikacijah s kopjem dosegla drugi najboljši izid (61,69 metra) in napovedala boj za medalje, je žal spet ostala brez odličja, čeprav jo je od tretjega mesta ločilo le 19 centimetrov.
Slovenska rekorderka je v finalu kopje najdlje vrgla v tretji seriji, ko se je z metom, dolgim 61,41 metra, začasno prebila na tretje mesto. V prvo je vrgla 60,64, v peti seriji 58,62 in v zadnji, ko je napadala stopničke, 59,7 metra daleč. V drugo in četrto je prestopila.
Martini Ratej je do odličja zmanjkalo le 19 centimetrov.
Naslov je osvojila domačinka Christin Hussong, ki je že v prvi seriji opravila s konkurenco. Kopje je vrgla 67,9 metra in postavila rekord evropskih prvenstev.
Ratejeva je dosegla najboljšo uvrstitev na velikih tekmovanjih, potem ko je bila na zadnjih dveh evropskih prvenstvih šesta, leta 2010 pa je na istem tekmovanju pristala na sedmem mestu, takšno uvrstitev je dosegla tudi na olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu.
Možnosti za medaljo smo pripisovali tudi velikemu upu slovenske atletike Luki Janežiču, ki se je v polfinalu še drugič v karieri v teku na 400 metrov spustil pod 45 sekund (44,93) in najavil, da bi se lahko potegoval za medaljo.
Žal se ni izšlo, 22-letni evropski prvak do 23 let je s časom 45,43 pristal na petem mestu, kot ga je zasedel že pred dvema letoma na zadnjem evropskem prvenstvu. Zmagal je Britanec Matthew Hudson Smith (44,78).
Janja Garnbret je na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju osvojila dve zlati in eno srebrno kolajno. Postala je tudi prva svetovna prvakinja v novi disciplini, kombinaciji, ki združuje hitrostno, balvansko in težavnostno plezanje.
Športno plezanje, SP, Innsbruck (od 6. do 16. septembra)
Svetovno prvenstvo v osrčju Tirolske je bil največji športnoplezalni dogodek letošnje sezone. Slovenski plezalci, ki so že vrsto let velesila v tej panogi, so upravičili visoka pričakovanja. Nesporna kraljica športnega plezanja Janja Garnbret je še enkrat potrdila svoj primat. Postala je svetovna prvakinja v balvanskem plezanju in kombinaciji, ki je bila tokrat na sporedu prvič. Naslov svetovne prvakinje v težavnosti ji je odneslo 11 sekund. Za ravno toliko je Avstrijka Jessica Pilz v finalni smeri težavnosti prej dosegla vrh.
Za največje presenečenje v slovenskem taboru je poskrbel Gregor Vezonik, ki je po tem, ko je Jernej Kruder, slovenski favorit za odličja v balvanskem plezanju, obstal v polfinalu, v finalu osvojil bronasto odličje. S tem je na najlepši možen način sklenil svojo najuspešnejšo sezono do zdaj. Slovenski uspeh je s 5. mestom v težavnosti (po polfinalu je sicer dišalo po zmagi) dopolnil Domen Škofic.
Z bronom sta se v Innsbrucku okitila tudi slovenska paraplezalca Gregor Selak in Tanja Glušič.
Odbojka, SP, moški (od 10. do 30. septembra)
Slovenska moška reprezentanca, ki je v zadnjih letih doživela popoln razcvet, je prvič nastopila tudi v družbi najboljših na svetu. Na svetovnem prvenstvu v Italiji in Bolgariji so nastopili v skupini A, za Italijo in Belgijo zasedli tretje mesto in se brez težav uvrstili v drugi del tekmovanja.
Slovenci so se v drugem delu svetovnega prvenstva veselili velike zmage nad Belgijo, nato pa je sledil poraz proti Braziliji, ki jim je zaprl vrata za uvrstitev med najboljših šest.
Tam so premagali Belgijo za ohranitev možnosti za napredovanje, vajo bi morali ponoviti tudi proti Brazilcem, a senzacije ni bilo. Četa Slobodana Kovača je zasedla končno 12. mesto (bilo je 24 ekip), kar je za krstni nastop med elito vse prej kot slab rezultat.
Naslov so, presenetljivo, ubranili Poljaki, ki so pod vodstvom Vitala Heynena spet zaživeli in se zasluženo vrnili tja, kjer so bili pred štirimi leti. V finalu so gladko, s 3:0, premagali Brazilce.
Cestno kolesarstvo, SP, Innsbruck (od 22. do 30. septembra)
Potem ko je Primož Roglič zablestel na dirki vseh kolesarskih dirk, francoskem touru, so Slovenci z velikim optimizmom odšli tudi na svetovno prvenstvo v Avstriji. Vse upe so položili na izredno zahtevno cestno preizkušnjo, a jim je sreča obrnila hrbet.
Slovenci (Matej Mohorič, Simon Špilak, Grega Bole, Luka Pibernik, Jan Polanc, Domen Novak in Primož Roglič) so boj za odličja začeli izjemno, vozili so tudi v ospredju in narekovali tempo, ko se je 61 kilometrov pred ciljem začelo vse podirati. Roglič se je namreč zapletel v delu, ko so delili okrepčila za kolesarje.
Vreča se mu je zapletla in sledil je padec. Na pomoč mu je skočil Špilak in mu ponudil svoje kolo, vendar je imel Rogla drugačne nastavke za pedala, zato je moral počakati na slovensko spremstvo, da je dobil rezervno kolo.
Velika smola in padec Primoža Rogliča sta morda preprečila slovenske stopničke, če ne celo kaj več.
Prav Špilak in Polanc sta Rogliču pomagala, da se vrne med najboljše, a vse skupaj mu je pobralo toliko energije, da v brutalnem zaključku etape ni zmogel držati tempa najboljših.
"Očitno se moram nekaj stvari še naučiti. To je moja druga dirka svetovnega prvenstva. Nekaj jih bom še zagotovo oddirkal," je o neprijetni izkušnji po koncu dejal Roglič, ki je na koncu zaostal kar štiri minute za španskim veteranom Alejandrom Valverdejem in zasedel 34. mesto.
7