Petek, 18. 2. 2022, 4.00
2 leti, 2 meseca
Intervju: Uroš Zorman
Novi slovenski selektor opozoril na glavno težavo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,30
8
Uroš Zorman je pred dobrim tednom dni prevzel mesto selektorja slovenske rokometne reprezentance. Danes 42-letni trener Trima iz Trebnjega je stopil v velike čevlje, kaj hitro pa bo moral že zavihati rokave, saj Slovenijo že marca čaka začetek boja za uvrstitev na svetovno prvenstvo.
Nekoč reprezentant, kapetan, nato pomočnik selektorja in zdaj selektor Slovenije so koraki, ki jih je v svoji bogati karieri že prehodil Uroš Zorman. Nekdanji rokometaš je leta 2017 sklenil igralsko kariero, v drugi karieri pa se takoj posvetil trenerstvu. V letih 2018–2022 je opravljal vlogo pomočnika v Kielcah, kjer se je učil od velikana rokometa, trenerja Talanta Dušebajeva. Kasneje je zasedel mesto pomočnika v slovenski reprezentanci, leta 2020 pa se je začela njegova strma pot pri Trimu iz Trebnjega, s katerim je lani osvojil naslov slovenskega podprvaka, ekipa pa je nastopala tudi v evropski ligi.
Uroš Zorman je 12. selektor slovenske izbrane vrste.
V dresu s slovenskim grbom je kot igralec zbral 225 nastopov, na katerih je 523-krat zatresel mrežo nasprotnikov. Po selitvi na trenerski stolček ni nikoli skrival, da ga zanima tudi selektorsko mesto, na katerega pa na koncu ni dolgo čakal. Po kalvariji slovenske izbrane vrste na zadnjem evropskem prvenstvu, na katerem se je Slovenija poslovila že v prvem delu prvenstva in po katerem se je poslovil Ljubomir Vranješ, ga je Rokometna zveza Slovenije izbrala kot najbolj primernega kandidata za tlakovanje nove poti slovenskega reprezentančnega rokometa.
Pred kratkim ste prevzeli funkcijo selektorja slovenske izbrane vrste. Kako je prišlo do dogovora?
Pri dogovarjanju ni bilo nobenih posebnosti, vse je potekalo tako kot pri vsaki trenerski službi. Od Rokometne zveze Slovenije je obstajal interes, potem so me poklicali mi predstavili zadevo. Sam nisem imel nobenega dvoma, tudi v preteklosti sem že večkrat poudaril, da bi mi takšno delo predstavljalo veliko čast. Seveda sem razmislil, kaj vse bo takšna funkcija potegnila za sabo, a kljub temu dilem res nisem imel.
"Skoraj vsak trener ima enkrat postati selektor, kar je povsem logično."
Ste morda potihoma tudi pričakovali ponudbo za prevzem selektorskega mesta?
Skoraj vsak trener ima željo enkrat postati selektor, kar je povsem logično. Če nimaš takšnih želja, potem verjetno tudi ambicije niso tako visoke. Se pa vedno poraja vprašanje, kdaj se bo pojavil pravi čas, lahko je prezgodaj ali celo prepozno. Zdaj mi je nekako brezpredmetno govoriti o tem, vesel sem, da smo dosegli dogovor, in to je glavno.
Hkrati s selektorsko funkcijo boste še naprej opravljali tudi trenersko vlogo pri Trimu. Je bil to eden od vaših pogojev?
Pri Trimu gre za en res lep projekt, in če bi zdaj to razpustili, bi lahko hitro prišlo do razpada sistema, česar pa si ne želi prav nihče. Za zdaj zadeve ostajajo tako, kot so, in upam, da bo tako uspevalo tudi v prihodnje. Želim si opravljati obe funkciji, prednost vidim tudi v tem, da imam klub v Sloveniji, vse mi je blizu in mislim, da je to kar velika olajševalna okoliščina.
Zagotovo obstajajo nekatere razlike med delom v klubu in reprezentanci. V klubu imaš igralce na razpolago veliko več časa, tudi več časa je za izvedbo idej kot v reprezentanci. V reprezentanci vse poteka res na kratka časovna obdobja. Tudi zdaj bo moj prvi pravi stik z reprezentanco šele pred prvo tekmo z Italijo, ko bomo opravili le dva treninga.
Slovenci so razočarani sklenili EP.
Tako kot ste že omenili, časa za priprave res ne bo veliko. Igralci verjetno po zares slabem izkupičku na evropskem prvenstvu ravno ne bodo prekipevali od navdušenja. Kako boste pristopili k celotni zadevi?
Prepričan sem, da fantje niso čez noč pozabili, kako igrati rokomet. Vsi igrajo po najboljših evropskih klubih in mislim, da to pove ogromno. Mislim, da je oziroma bo glavna težava psihološki vidik. Predvsem bo najprej treba povrniti to voljo do igranja v reprezentanci. Želim si videti boj, željo, patriotizem. In mislim, da če se bo to vrnilo, bo že to pomenil velik korak naprej.
Po kakšnem ključu pa boste izbirali reprezentante? V preteklosti se je veliko govorilo tudi o pomlajevanju, nekaterih spremembah. Kako vi gledate na to?
Želim, da igrajo samo najboljši, oziroma bomo poskusili dobiti vse najboljše spet v eno ekipo. V tem trenutku res nimamo časa za veliko eksperimentiranja, čimprej moramo priti na stare poti in le z najboljšimi nam bo tudi uspelo. Dejstvo pa je, da bo zagotovo treba priključevati tudi mlade igralce, in tisti, ki si bodo to zaslužili s svojo kakovostjo, bodo zagotovo zraven in bodo dobili tudi več minut za dokazovanje na igrišču.
"Želim, da igrajo samo najboljši, oziroma bomo poskusili dobiti vse najboljše spet v eno ekipo."
Ste s katerim od igralcev po prevzemu selektorske funkcije že govorili?
Ne. Vse skupaj je še zelo sveže, najprej je treba vse skupaj uradno potrditi in sestaviti strokovni štab. Potem pa bomo štartali naprej.
Že veste, na koga boste računali v strokovnem štabu?
Dokler to ne bo javno potrjeno, o tem ne želim govoriti. Neka imena v javnosti sicer že krožijo, a vseeno. Govorice so eno, želje nekaj drugega, kako pa se bo stvar odvila v resničnosti, pa je lahko povsem drugače. Ko bodo imena potrjena, se bo vse skupaj izvedelo tudi v javnosti.
Kot enega od kandidatov za mesto pomočnika trenerja se omenja Luko Žvižeja.
Z nekaterimi zdajšnjimi reprezentanti ste bili tudi soigralci. Vidite to zdaj kot prednost ali slabost? Zagotovo bo zdaj vaš odnos nekoliko drugačen kot prej, kajne?
Lahko je to plus ali minus, a v končni fazi sem bil tudi kapetan te ekipe in sem bil že kot igralec vodja na igrišču. Tudi kapetan vodi ekipo, tako da lahko rečemo, da so fantje tega že malce navajeni (smeh, op. p.). Verjamem, da zaradi tega ne bo nikakršnih težav. Vsi smo profesionalci in vsi vemo, kaj reprezentanca predstavlja, zato verjamem, da bo spoštovanje ostalo in da bomo še naprej ohranjali in gradili dober odnos.
Zadnje reprezentančne akcije ste po odhodu iz mesta pomočnika spremljali kot zunanji opazovalec. Kje se je po vašem mnenju zataknilo?
Kot sem že prej omenil, vidim največji primanjkljaj v psihološkem smislu. Nisem videl pravih boja, želje in motiva in verjamem, da je bil to glavni razlog za takšen razpad celotnega sistema. Zato je bilo navzven vse skupaj videti še toliko bolj grdo. Zakaj pa je do tega prišlo, pa mi iskreno ni jasno in tudi se ne želim spuščati v takšne stvari in delo predhodnikov.
Hitro se približujejo tudi kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ki bodo pomenile tudi vaš debi na reprezentančni klopi. Najprej vas čakata tekmi z Italijo, nato v primeru uspeha še Srbija. Zagotovo za začetek nič kaj lahka naloga, kajne?
Slovence marca čakata dve tekmi z Italijo.
Zagotovo ne. Vsi že vidijo samo tekmi s Srbijo in Italijane kot neko eksotično ekipo, a so daleč od tega. Veliko njihovih igralcev igra v tujini v Franciji, tako da moramo do tega pristopiti maksimalno resno, sploh v takšni situaciji, v kakršni smo zdaj mi, ko smo tudi mi nekako "na dnu". Od začetka bo zagotovo prisotne nekaj napetosti, dokler se ne bodo stvari spet postavile na svoje mesto. A jaz zares verjamem v to ekipo, verjamem v fante in vem, da smo zmožni vsega, v tem primeru tudi uvrstitve na svetovno prvenstvo, kar bo tudi glavni cilj teh kvalifikacij.
Tudi pričakovanja javnosti in navijačev so v Sloveniji vedno visoka.
Na koncu je najbolj važno, kakšne cilje si bomo postavili mi kot ekipa. Dejstvo je, da javnost in navijači predstavljajo velik del športa in tudi mi si želimo podpore v čim večjem številu. Verjamem, da zna biti tudi to pomemben ključ do uspeha.
Kakšno Slovenijo želite videti na igrišču?
Predvsem bojevito, željno dokazovanja in lačno po uspehu. To, kar je slovensko reprezentanco v preteklosti že krasilo. Želim si hitre igre in vem, da tudi taktično znanje rokometa tu ni sporno.
Preberite še:
8