Četrtek, 28. 7. 2016, 8.00
6 let, 7 mesecev
Almanah olimpijskih športov – konjeništvo (19)
Še en olimpijski šport, ki izvira iz vojaške tradicije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0
Konjeništvo je del olimpijskega programa od iger v Parizu leta 1900. Šport je prav zaradi konj in visokih stroškov nekoliko kontroverzen, mnogi so prepričani, da ne spada na olimpijske igre.
Reja plemenitih tekmovalnih konj je bolj ali manj rezervirana za višje ali bogatejše sloje prebivalstva in konjeništvo v kakršnikoli obliki je drago, s tem pa nedostopno veliki večini prebivalstva. Neskladna z olimpijskimi ideali, kjer se časti dosežke človeka, je tudi uporaba živali, še menijo nekateri. A kritikom navkljub konjeništvo ostaja trdno zasidrano tudi v sodobnem olimpizmu.
Morda zaradi zgodovinske povezanosti z antičnimi igrami, na katerih so bile konjske dirke (z vozovi) eden bolj spektakularnih dogodkov, nekakšna antična formula ena. Stari Grki, kot tudi številna ljudstva pred njimi, so se v konjeništvu urili v smislu vojaške veščine, saj je bila za preživetje v bitki pomembna usklajenost konja in jezdeca oziroma "kasača" v bojnem vozu.
Kot še v kakšni drugi olimpijski disciplini (moderni peteroboj, strelstvo …) je torej tradicija športnega konjeništva vojaška. Temelji sodobnega konjeništva so bili v Evropi postavljeni v 18. stoletju z ustanovitvijo svetovno znane španske jahalne šole na Dunaju leta 1729. Dresurno jahanje, ki so ga utemeljili tam, je danes ena od treh olimpijskih disciplin. Druga je preskakovanje ovir, tretja pa nekakšen kros, vzdržljivostna dirka po progi z naravnimi ovirami, ki združuje veščine prvih dveh. Zadnje tekmovanje je tridnevno.
V olimpijskem programu pariških igrah leta 1900 je bilo preskakovanje ovir, nato je do Stockholma leta 1912 konjeništvo izginilo s programa, od tedaj pa je bilo na prav vsakih igrah. Do leta 1948 so na konjeniških tekmovanjih sodelovali le moški, ta omejitev je bila odpravljena leta 1951. Na igrah v Helsinkih leta 1952 so ženske že tekmovale v dresuri, nato pa postopoma tudi v drugih konjeniških prireditvah.
Na olimpijskih igrah so do zdaj nastopili štirje slovenski jezdeci, že leta 1924 v Parizu Vladimir Seunig (dresurno jahanje), nato pa šele leta 1984 v Los Angelesu Alojz Lah, Stojan Modrec in Dušan Mavec (vsi trije posamično in ekipno v dresurnem jahanju). Slovenska konjeniška tradicija je seveda vezana predvsem na znamenito Lipico.
V Riu bodo podelili šest kompletov medalj, v vseh treh disciplinah za posamično in ekipno preizkušnjo. Tekmovanje bo potekalo od 6. do 19. avgusta, tekme za kolajne bodo 9., 11., 15., 17. in 19. avgusta.
Nabor športov v Riu:
atletika, badminton, boks, dviganje uteži, gimnastika, golf, hokej na travi, jadranje, judo, kajak-kanu (slalom, šprint), kolesarstvo (bmx, gorsko, velodrom, cestno), konjeništvo, košarka, lokostrelstvo, moderni peteroboj, namizni tenis, nogomet, odbojka/odbojka na mivki, plavanje, ritmična gimnastika, rokoborba, rokomet, ragbi 7, sabljanje, sinhrono plavanje, skoki v vodo, streljanje, taekwondo, tenis, triatlon, vaterpolo, veslanje.
