Četrtek, 22. 6. 2017, 20.06
1 leto, 9 mesecev
SLOVENCI IN POHODNIŠTVO NA INSTAGRAMU (4) – Andreja Jakopič alias Mici (Mala pošast Mici)
Mala pošast Mici, pravnica, ki razvaja na družbenih omrežjih #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,63
"Zdi se mi, da imamo naravo in hribe Gorenjci že v genskem zapisu," ugotavlja naša četrta gostja rubrike Slovenci in pohodništvo na Instagramu Andreja Jakopič. Ljubezen do fotografije se je je dotaknila v osnovni šoli, ko je dobila svoj prvi fotoaparat, stik z Instagramom pa leta 2012, ko je postala lastnica pametnega telefona. Njene fotografije najdete na profilu https://www.instagram.com/malaposastmici/, ki ima že več kot 11.300 sledilcev.
V rubriki Slovenci in pohodništvo na Instagramu predstavljamo tiste, ki se v svojih objavah dotikajo pohodništva. Četrto mesto v vrsti (vrstni red je povsem naključen) zaseda Andreja Jakopič, na Instagramu znana kot Mala pošast Mici, ki jo lahko spremljate na Instagram profilu https://www.instagram.com/malaposastmici/.
Andreja Jakopič je svoj profil na Instagramu zasnovala že leta 2012. "Takoj, ko sem v roke dobila svoj prvi pametni telefon," namigne. Na družbenih omrežjih "sliši" na ime Mala pošast Mici ali samo Mici. Vzdevek izhaja iz serije otroških knjig Majde Koren z naslovom Mala pošast Mici. "Tako me je že v otroštvu začela klicati moja mami," pojasni Andreja, za prijatelje Deja ali pa kar Mici. "Ker sem bila včasih zelo nagajiva," doda."
Gorenjka, ki pravi, da že kar nekaj let šteje 25 let (ejga!), v prostem času najraje "razgraja po svetu in nabira višinske metre".
Prejšnji konec tedna je preživela v Švici. Med drugim se je povzpela na zahodni vrh Breithorna (4164 m) nad Zermattom v Švici.
Kaj pa v delovnem času? Hja, ta je daleč od gora na njenem profilu. V delovnem času je naša tokratna gostja pravnica v visokotehnološkem podjetju v Ljubljani in podiplomska študentka drugega letnika doktorskega študija prava.
Večina fotografij, ki jih lahko občudujete na njenem profilu na Instagramu, nastane s fotoaparatom Sony Alpha 6000, kadar fotografskega aparata nima pri roki, pa za ovekovečenje motivov uporabi iPhone 5s.
Pogled na Matterhorn iz Zermatta v Švici.
Ne prezrite:
- Nataša Ravnikar (instagram.com/pekoholik): "Preveč je nesreč, da bi zaradi dobre fotografije tvegala življenje. Žal nekateri razmišljajo drugače."
- Anja Zavrl, medicinska sestra, ki s psičko Lady ustvarja nepozabne spomine
- Jerneja Jesenko:, dekle iz Poljanske doline, ki ne podcenjuje prav nobene gore
Preberite si, kaj je povedala o svojem udejstvovanju na Instagramu.
Kdaj in s kakšnim namenom ste začeli ustvarjati svoj Instagram profil?
Instagram profil imam že dolgo časa, nekje od leta 2012, ko sem kupila svoj prvi "pametni" telefon. Takrat se je na mojem Instagram profilu znašlo marsikaj - od fotogeničnega kosila v središču Ljubljane do novega odtenka laka za nohte. Seveda pa niso manjkale niti gore. Sčasoma je to postala glavna tematika profila, pohodništvu namreč posvečam največ prostega časa.
Ali objavljate po navdihu ali so vaše objave načrtovane?
Bi rekla, da je vse skupaj bolj kot ne stvar navade. Običajno objavim eno fotografijo že na dan, ko je nastala, potem pa še kakšno v naslednjih dneh. Skoraj nikoli ne objavim fotografije, ki bi bila starejša od enega tedna, saj imam rada kronološko zaporedje.
Ali spremljate statistiko ogledov svojih objav?
Statistiko spremljam toliko, kolikor je razvidna iz aplikacije, ji pa ne namenjam prevelike pozornosti.
Fotografirate s telefonom? Če da, s katerim?
Večinoma fotografiram s fotoaparatom Sony Alpha 6000, tako da nimam podvojenih slik s fotoaparata in telefona. Kadar fotoaparata nimam pri roki, slikam s telefonom iPhone 5s.
Ali uporabljate filtre, ki jih ponuja Instagram?
Ne, Instagramovih filtrov ne uporabljam. Rada eksperimentiram z nastavitvami na fotoaparatu, za postprodukcijo fotografij pa največ uporabljam aplikacijo Snapseed.
Je vaš Instagram profil namenjen deljenju spominov, arhiviranju spominov, morda tudi zaslužku?
Moj Instagram profil je namenjen predvsem deljenju in arhiviranju spominov, kakšnega neposrednega zaslužka z njim nimam. V zadnjem letu sem zaradi profila prejela že kar nekaj kosov pohodniške opreme v test in uporabo, kar je seveda dobrodošlo in za kar sem zelo hvaležna. Pred kratkim sem se na povabilo francoskega proizvajalca "outdoor" oblačil in opreme kot t. i. Instagram influencer udeležila tudi njihovega Base Campa v Chamonixu, kjer smo lahko preizkusili oblačila in opremo ter se odpravili na ledno plezanje po ledeniku Mer de Glace pod vodstvom gorskih vodnikov iz najstarejše vodniške družbe na svetu. Vsekakor nepozabna izkušnja.
Glavni motivi na vašem profilu so povezani s pohodništvom. Je ljubezen do raziskovanja narave, gora … sveža ali jo gojite že od otroštva?
Zdi se mi, da imamo Gorenjci naravo in hribe že v genskem zapisu (smeh, op. a.). Že zelo zgodaj so me doma poskusili navdušiti za pohodništvo in predvsem za smučanje, pa se nisem pustila motiti. Kot otrok sem raje risala in preživljala prosti čas pri dedku in babici, ki sta imela hiško blizu Bleda in kar nekaj domačih živali, za katere sem lahko skrbela.
V osnovni šoli sem dobila svoj prvi fotoaparat in takrat se je začela še ljubezen do fotografije. V gore bolj redno zahajam zadnjih šest let. Letošnjo zimo sem se preizkusila tudi v turnem smučanju, ki me je čisto prevzelo, ampak za kaj bolj resnega bo potrebno še veliko treninga smučanja na urejenih progah (smeh, op. a.).
Ste že bili na Triglavu? Je to res vzpon, ki ga mora doživeti vsak Slovenec, Slovenka?
Na Triglavu sem bila dvakrat, prvič malce nepričakovano. S fantom sva se nekega poletnega jutra odločila, da greva na pohod do Doma Planika pod Triglavom. Tam sva bila presenetljivo hitro, že okoli 9. ure zjutraj. Ker sva se počutila dobro in ker je bila vremenska napoved stabilna, sva brez pretiranega odlašanja odkorakala proti vrhu.
Najbolj mi je ostalo v spominu, ko sem z vrha poklicala mami in ji povedala, da sva izlet podaljšala kar na Triglav. Sprva je mislila, da se šalim, in sploh ni mogla verjeti, od kod jo kličem. Občutki so bili seveda dobri.
Spomnim se, kako sem nekaj časa, preden sem malo bolj redno začela obiskovati hribe, na spletu gledala posnetek vzpona po grebenu od Malega Triglava proti vrhu in si mislila "te poti pa nikoli ne bom zmogla". Ko dobiš malo kilometrine in izkušenj pa vidiš, da je pot ob zadostni meri previdnosti zelo lepa in dobro zavarovana. Vsekakor je Triglav čudovita gora in vzpon tistim, ki imajo radi hribe, pa tam še niso bili, vsekakor priporočam, ne vidim pa smisla, da se nekdo vzpona loti samo zato, ker misli, da kot Slovenec mora enkrat priti na Triglav (smeh, op. a.).
Matjaž Šerkezi iz Planinske zveze Slovenije večkrat opozarja, da so objave na družbenih omrežjih vse prepogosto krive za nesreče v gorah. Kakšno je vaše mnenje o tem? Se sami v ta namen raje izogibate objave kraja, kjer je fotografija nastala?
Vsekakor je v zadnjem času mogoče opaziti, da v Sloveniji pohodništvo postaja vse bolj priljubljeno. Ali so za vse večjo priljubljenost te dejavnosti in posledično za vse več nesreč posredno kriva družbena omrežja ali kaj drugega, težko rečem. Vsak posameznik ima lastne motive za obiskovanje gora in vsak posameznik je odgovoren zase in za svoja ravnanja. Žal z nepremišljenimi potezami ogrožajo tudi življenja ljudi, ki so pripravljeni v nesreči pomagati, torej gorskih reševalcev.
Menim pa, da je mogoče družbena omrežja izkoristiti tudi v bolj pozitivni smeri – torej za ozaveščanje o varnosti in o aktualnih razmerah. Vsekakor se mi zdi pozitivno, da se, zlasti mladi, več gibljejo v naravi. Škoda je, če so edini motiv za to res samo fotografije za družbena omrežja.
Točnih lokacij fotografij res ne maram preveč izpostavljati, seveda pa z veseljem odgovorim, če me po lokaciji ali po aktualnih razmerah kdo povpraša.
Vas sledilci kontaktirajo, kadar objavite fotografije, ki so jim še posebej ljube?
Da, sporočil dobim kar nekaj.
Katera je vaša najljubša pohodniška tura ali izlet kar tako?
Težko vprašanje. Vsaka tura ima svoje čare in na to vpliva mnogo dejavnikov: letni čas, vreme, počutje, družba … Če pa že moram izpostaviti nek kraj, bom izpostavila kar Kranjsko goro, saj tam preživim res veliko časa. Okoliške gore ponujajo vse, od lahkih sprehodov in zelo zahtevnih zavarovanih poti do osamljenih brezpotij. Če pa vam ni do hoje, se lahko v poletnih mesecih sprostite ob jezeru Jasna ali pa uživate v kulinaričnih dobrotah lokalnih gostinskih ponudnikov. In če lahko, dam priporočilo: "Martinova kremšnita" je tabol'! (smeh, op. a.).
