Ljubezen do življenja ...

Pravijo, da je merengue duša, je objem in je gibanje, ki plesalca odnesejo v nebo. Njegova priljubljenost izvira iz ljubezni do življenja, ki jo vsi potrebujemo, zato je nalezljiv.

Danes je merengue nacionalni ples Dominikanske republike in dela Haitija, zelo zanimive pa so legende o njegovem izvoru. Prva pravi, da so črni sužnji, okovani v verigah drug poleg drugega, bili prisiljeni za seboj vleči eno nogo, medtem ko so na poljih sekali sladkorne trse ob ritmih bobnov. Druga različica pravi, da je bil med revolucijo v Dominikanski republiki ranjen velik junak. Ko se je vrnil v domačo vas, so ga prebivalci pričakali s slavjem, v znak sočutja pa so vsi plesalci za seboj vlekli eno nogo. Ime pa je najverjetneje dobil po slaščici iz sladkorja in beljakov.

Pesmi "merengue tipico" so običajno sestavljene iz dveh delov. Prvi del je ritmično preprost in je namenjen lirični in melodični vsebini. Vsebuje verze, improvizacija pa se pojavi le na koncu vrstic, ko se v drugem delu pridružita saksofon ali harmonika. Merengue je v različnih oblikah danes razširjen po vsem svetu, v izvirniku so ga plesali v krogu, moški in ženske pa so bili z obrazi obrnjeni drug proti drugemu na razdalji roke.

Glasba, na katero se pleše, je vesela, spodbudna ter pogosto vsebuje šaljiva besedila. Merengue zato predstavlja izvrsten način, da se začetnik spozna s tipičnim kubanskim gibanjem (cuban motion), ki je prisoten v vseh latinskoameriških plesih.

Pa še ena zanimivost iz zgodovine: čeprav je bil med množicami vedno zelo popularen, ga višji sloji dolgo niso hoteli sprejeti, saj je bil povezan z afriško glasbo, drugi razlog pa so bila "prostaška" besedila. Na primer: Vse pocestnice so iz Santiaga/in se zabavajo v Santiagu/in zaradi te preklete ženske/sem iz Santiaga tudi jaz ... Dovolj vabljivo?