NK Maribor
NK Olimpija
Petek, 15. 11. 2019, 4.00
4 leta, 11 mesecev
Intervju: Zlatko Zahović
Zahović odprl dušo: Nočem, da se moje ime povezuje z NZS #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,48
18
Je eden in edini. Uspešen kot nogometaš, nekdaj skoraj edini slovenski reprezentant, ki je kaj veljal tudi v Evropi, nato tudi uspešen klubski delavec. Maribor je popeljal v novo dimenzijo, z njim osvaja lovorike, polni račun in uživa. Tako uživa, da se ne bi nikdar pridružil krovni zvezi. Želi ostati vijolica. In drži pesti, da Olimpija ne doživi klavrne finančne usode.
Na prireditvi ''Hvala, generacije'', ki jo je Nogometna zveza Slovenije posvetila okroglim obletnicam ob uspehih slovenske reprezentance (20 let od preboja na EP 2000 in 10 let od uvrstitve na SP 2010), smo kramljali z Zlatkom Zahovićem. 48-letni Mariborčan je še vedno najboljši strelec slovenske izbrane vrste, a je bolj kot o reprezentanci govoril o klubskem svetu. Zlasti o njegovem Mariboru, ki ga nosi globoko v srcu, pa o velikem tekmecu Olimpiji, za katero je predvideval, da se bo otepala takšnih težav, dotaknil pa se je še drugih pasti slovenskega nogometnega okolja in pojasnil, zakaj ne želi, da bi se njegovo ime povezovalo s krovno zvezo.
Zlatko Zahović je s 35 zadetki, ki jih je dosegel na 80 tekmah, še vedno najboljši strelec slovenske reprezentance.
Doživljate srečanja z nekdanjimi soigralci kot denimo druženja ob šolskih obletnicah s sošolci in sošolkami, s katerimi se niste videli denimo že 20 let?
Res je tako, a na žalost ni sošolk, ampak so le sošolci. Ampak dobro, vse je super.
No, občutek je verjetno podoben?
Da, seveda, saj se samo šalim (smeh, op. p.). Lepo je biti tukaj. Treba je čestitati nogometni zvezi, zlasti predsedniku Radenku Mijatoviću, da so to priredili in se spomnili na nas, stare borce. Vedno smo in vedno bomo vračali to pozornost.
November predstavlja sveti mesec za Slovenijo. Ob teh obletnicah smo se lahko še enkrat prepričali, kaj vse lepega je prinesel slovenskemu reprezentančnemu nogometu. Letošnji november žal ne izžareva podobnega duha. Pred tekmo z Latvijo zaradi skoraj brezizhodnega položaja glede preboja na Euro 2020 ne vlada ravno veliko zanimanje.
Dobro, a sam želim vedno verjeti v pozitivne stvari. V to, da bo. Fantom je treba pomagati in jih ne primerjati z našimi generacijami. Moramo narediti vse, da bi bili tudi oni uspešni. Konstruktivna kritika je zaželena, tista kritika, ki pa ni takšna, pač ni dobrodošla.
Torej te primerjave med generacijami niso preveč koristne?
Ne. Vsaka generacija ima svoje specifike. Zdajšnja ima svoje. Treba jih je razumeti in jih poskušati speljati v pravo smer. To je vloga predvsem starejših ljudi.
Od leta 2007 deluje pri NK Maribor v vlogi športnega direktorja.
Člani zlate generacije ste se razpršili v različnih vlogah po številnih slovenskih klubih. Čutite, da bi lahko večjo vlogo igrali tudi pri Nogometni zvezi Slovenije?
Ne. Moram priznati, da ne. Sam se ne vidim na nogometni zvezi. Ne zdaj ne v prihodnje. To pa zato, ker je Maribor moj svet.
Ni v vas nikoli gorela želja, da bi se preizkusili še v nekoliko drugačni vlogi na zvezi?
Ne, nobene želje ni. Maribor je največja stopnica.
Usodo NK Maribor pri sodelovanju s prvim moštvom krojite s kar nekaterimi junaki iz zlate nekdanje generacije. Tu sta denimo Darko Milanič in Saša Gajser.
Vedno smo bili prijatelji, vedno bomo. Zame je Maribor nekaj svetega in največja stopnička v Sloveniji, tako da res nimam nobene želje po delu na zvezi.
Torej so zgodbe Zlatka Zahovića kot morebitnega direktorja ali selektorja reprezentance brez realne osnove?
Res je. Moram reči, da moje ime s temi goli, ki sem jih dosegel za reprezentanco, povleče raznorazne govorice, ampak to ni bila nikoli moja želja, niti nikoli ne bo. Sem pa vedno rad z reprezentanco. Vedno sem bil velik navijač slovenske reprezentance in vedno bom, ampak še enkrat ponavljam, moje ime je povezano izključno z NK Maribor. Ni razloga, da ga povezujejo z nogometno zvezo, ker si tega ne želim. Ne jaz ne moja družina. Tega nočem. Spoštujem pa slovensko reprezentanco. Če kdaj želi mojo pomoč ali kakšno mnenje, sem tukaj. Za kaj takšnega sem vedno na voljo, samo ne v vlogi funkcionarja.
Zelo je spoštoval delo Milenka Ačimovića pri Olimpiji.
Privrženi ste klubskemu svetu. Po vaših stopinjah so pred leti krenili tudi nekateri vaši nekdanji soigralci, denimo Milenko Ačimović, ko je opravljal vlogo športnega direktorja pri Olimpiji.
Mile (Milenko Ačimović, op. p.) je odlično delal. Če pogledate moje izjave iz tistega obdobja, je vse, kar se je pozneje zgodilo Olimpiji, tudi delo Mileta in nekdanjega predsednika. Delala sta dolgoročno, ne pa ad hoc. Samo tako lahko delaš na slovenskem prostoru. Je pa res, da je Olimpija v tistem času naletela na težavo, saj je bil v Sloveniji tisti najpomembnejši nekdo drug. To pa je NK Maribor. Z njim pa je nemogoče iti v bitko, če ne delaš na dolgi rok.
S klubskim delom v Mariboru, ki prinaša tako in drugače uspešne rezultate, ste drugim tekmecem postavili visoko letvico. Vsi so vas želeli oponašati.
Se strinjam. Zato pa ima danes Olimpija težave, kar me niti malo ne veseli. Če ima nekdo finančne probleme, takšne, kot jih ima Olimpija, te to res ne more veseliti. Sem pa pričakoval kaj takega. Največja vrednost Maribora je, da se takrat, ko se je pojavila ta nova finančna Olimpija, z njo nismo spustili v finančno bitko, ampak zdržali, da so osvojili eno lovoriko, pa drugo lovoriko … Nismo se finančno zaganjali. To je zelo pomembno, ker je slovenski nogomet finančno zelo omejen. In kdor se finančno zaleti, zelo hitro naleti na težave. Potem ima težavo.
Pri Mariboru že vrsto let tesno sodeluje z nekdanjim soigralcem, tako klubskim kot reprezentančnim, Darkom Milaničem.
Igralcem ste obljubljali za slovenske razmere bajen finančni bonus, kar 100 tisoč evrov za zmago na tekmi. So jih potem igralci zaslužili ali bi jih le v primeru, če bi zmagali vseh pet zaporednih tekem, česar zaradi poraza na Bonifiki v pokalu, niso?
Ne. To je bilo zelo dobro razloženo. Če bi fantje takrat zmagali petkrat zapored, kar na žalost niso, bi dobili pol milijona evrov.
Pa so se tega zavedali?
Seveda. Žal jim ni uspelo. Imajo pa 100 tisoč evrov, medtem ko jih dva milijona čakata, če pridejo do končnega cilja. To pa je liga prvakov.
Vaša blagajna je za slovenske razmere zelo polna, saj imate v njej še skoraj deset milijonov evrov.
Nisem finančni direktor, to je vprašanje za nekoga drugega. Je pa vse na računu, to je res.
Torej ste zavarovani, če napočijo manj prijetna leta, ko bi bilo manj zaslužkov? Olimpija si tega občutka varnosti ne more privoščiti.
To ni sporno. A daleč od tega, da bi bil kdo vesel zaradi tega. Hočem predvsem povedati, kako težko je delati z omejenimi sredstvi, paziti na vsak evro. S tem paziš tudi na vsakega navijača, tudi na vas, novinarje. Kaj pa se bo zgodilo, če gre Olimpija jutri v peto ligo? Kdo bo potem vesel? Nihče ne more biti tega vesel, mar ne? In to je velika odgovornost, velik pritisk. Mogoče tudi zaradi teh stvari, za katere ljudje morda ne vedo, včasih kdo drugače reagira. Ampak vedno reagira, kar se tiče vsega tega, z odgovornostjo.
Z Miranom Pavlinom sta lani prenehala sodelovanje pri mariborskem klubu.
Sta torej Maribor in Olimpija kot dvojec, ki v Sloveniji ne more drug brez drugega? Če sta seveda oba v vrhunski formi, tako igralsko kot finančno.
Jaz sem takoj za to. Ogromno je bilo primerov, ko sem poudarjal rivalstvo na način, ki je bil zame slab, za slovenski nogomet pa dober. Ampak jaz bom to že potrpel.
Pogovarjamo se na slovesni prireditvi, namenjeni reprezentančnim uspehom, a vas je z besedami hitro povleklo na klubsko raven. Morda veste, zakaj se prireditve ni udeležil Miran Pavlin, brez katerega pred 20 leti ne bi bilo nikoli kijevskega čudeža?
Dobro, ne bomo zdaj le o Pavlinu. Še marsikoga drugega ni bilo. To zame ni dobro, ker si mislim, da si nogometna zveza, ne nazadnje slovenski nogomet, zasluži vsakega, ki je bil takrat prisoten, da bi bil danes tukaj na tej prireditvi. Smo mala država in taki dogodki nam morajo biti v zavesti. Sam sem vedno prisoten tako na tekmah slovenske reprezentance kot tudi drugih dogodkih. Vedno. Ko gre dobro, a tudi takrat, ko gre slabo. Še enkrat pa poudarjam, da si niti slučajno ne želim nobene vloge na nogometni zvezi, ker je Maribor Real Madrid.
Veselje po zadetku Zlatka Zahovića na Euru 2000 v družbi takratnega kapetana Darka Milaniča, zdajšnjega trenerja NK Maribor.
Čeprav bi vas, sodeč po komentarjih navijačev v preteklosti, številni radi videli na zvezi?
Nemogoče. Maribor je Real Madrid krat dva. Zame, za moje srce, za mojo dušo. Je moj otrok, naš otrok. Tam sem rojen, vijoličasta barva mi je sveta.
Se lahko tega, ko delaš v službi NK Maribor, kdaj zasitiš oziroma naveličaš?
Ne moreš. Je prevelika ljubezen, prevelika strast. Sem viola in tako tudi delujem.
V tej sezoni ste rezultatsko nekajkrat pošteno zanihali. Prisotne so bile krize, na nekaterih tekmah tudi žvižgi občinstva, a po vsakem dežju za NK Maribor kot po nepisanem pravilu posije sonce. Vedno speljete stvari tako, da gre na bolje. Zdaj ste po zmagi nad Domžalami zadihali v lepši luči, čutiti je bilo tudi navdušenje navijačev.
Trudimo se, borimo se za to. Ne padamo pod neki čustveni vpliv, sploh pa ne pod vpliv, da bi bili populisti. Ko bo populizem prišel v NK Maribor, bo to eden od načinov, da lahko propademo. Zavedamo se, verjamemo v svoje delo. In še nekaj je. Če je vsaka viola zadovoljna, smo zadovoljni tudi mi.
18