NK Olimpija
Torek, 20. 12. 2022, 4.00
1 leto, 4 mesece
Intervju s kapetanom Olimpije Timijem Maxom Elšnikom
"Za brezvezne stvari v tujini se ne splača zapustiti Olimpije"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,22
3
Timi Max Elšnik je v jesenskem delu prvenstva prispeval štiri zadetke in tri podaje. Uživa pod vodstvom Španca Alberta Riere.
S kapetanom Olimpije smo kramljali o fenomenalnem izkupičku v jesenskem delu. Timi Max Elšnik, 24-letni Štajerec z zeleno-belim srcem, že dolgo ni tako užival v nogometu. Zmaji so v tej sezoni razred zase, rekorde rušijo kot po tekočem traku. Jesenski naslov so pod taktirko Alberta Riere osvojili v veličastnem slogu, zanima jih le eno. Kanta.
Nogometaši Olimpije so v jesenskem delu prehodili neverjetno pot od pekla do raja. Začelo se je kot v nočnih morah. Kaotični dogodki so si med poletjem sledili drug za drugim. Sezona se sploh še ni začela, ko je Olimpija že ostala brez trenerja Roberta Prosinečkega. V javnosti so odmevala obračunavanja med vodstvom zmajev in razočaranim hrvaškim strategom, ljubljencem navijačev. Nogometaši so se znašli v neprijetnem položaju, navijaška skupina Green Dragons je širila nezadovoljstvo nad vodilnimi možmi v klubu, novi trener Albert Riera pa je krstno novinarsko konferenco zapustil prej od načrtovanega. Nato pa se je zgodil fenomen.
Zmaji so začeli bruhati ogenj in pod taktirko mladega španskega stratega, ki je s svojim znanjem in motivacijskim pristopom hitro prepričal varovance, podirali mejnike. Zmage so se nizale, Matevž Vidovšek je zaklenil mrežo, 1. SNL je zaploskala novemu gospodarju. Olimpija je bila tako suverena, da si je priigrala dvomestno prednost pred tekmeci. Čeprav v Stožicah še ni popolne idile in tudi gorečih privržencev, ki še vedno ne zaupajo vodstvu, ni malo, je nogometašem uspel edinstven podvig. Na zimski počitek odhajajo kar s 13 točkami prednosti pred najbližjim zasledovalcem Koprom, še dve več pa jih deli od branilca naslova Maribora.
Po koncu rekordno uspešnega jesenskega dela zeleno-belih smo pokramljali s kapetanom Timijem Maxom Elšnikom, ki je z zrelostjo in predanostjo postal vzor soigralcem in utrdil svoj status na reprezentančnem seznamu Matjaža Keka, hkrati pa stkal tudi posebno vez z navijači. Slednje ne želi kar tako prekiniti. Bolj kot selitev v tujino ga zanima kanta. Zmagovalni pokal, ki ga bo čez pol leta prejel novi državni prvak!
Čestitke za jesenski naslov. Olimpija je v prvem delu prvenstva izstopala z dominantnostjo, kakršne v tej ligi nismo zasledili že zelo dolgo. Zadnja zmaga, ko ste Tabor sredi zasnežene Sežane odpihnili kar z 8:0, je predstavljala piko na i. Kot simboličen dokaz izrazite prevlade.
Se strinjam. V Sežani smo bili priča svojevrstni zmagi. Takšne se dogajajo zelo redko. V zadnjem obdobju nam je šepala realizacija v napadu. Trener nam je vseskozi poudarjal, kako dominantni smo v prvenstvu, a nikogar nismo premagali zelo visoko. No, zdaj je drugače. Zdaj smo dočakali tudi to. Končno nam je uspelo. Še bolj pa smo zadovoljni zaradi tega, ker se je pred tem lahko z najvišjo zmago pohvalil Maribor (7:0 proti Radomljam, op. p.). Zdaj jo imamo mi. Ta zmaga nam je prinesla veliko plusov.
Trener Albert Riera je v zadnjih krogih izpostavil kar nekaj kritik na račun slabše neučinkovitosti v napadu. Vas je to še toliko bolj zdramilo, da ste se znesli nad Kraševci?
Da. Po navadi se takrat, ko vodiš s 3:0 ali 4:0, malce ustaviš in varčuješ z močmi, saj je zmagovalec že odločen. Na žalost Tabora pa nas je tokrat naprej gnala dodatna motivacija, želeli smo razveseliti trenerja. Nismo popuščali, niti pri vodstvu s 5:0 ali 6:0. Šli smo naprej, hoteli zabiti čim več golov.
Se vam niso varovanci Dušana Kosića, ki bodo prezimili na zadnjem mestu, nič zasmilili?
Takole bom rekel. Ob nepravem času so se znašli na nepravem mestu.
Kot kapetan Olimpije se je podpisal pod rekordno točkovno bero zmajev v jesenskem delu. Ti so od možnih 60 točk osvojili kar 48. Kar 80 odstotkov!
Zadnjo tekmo Olimpije si je v živo v večjem številu ogledala tudi starejša garda navijaške skupine Green Dragons. Kot da bi vedeli, katero tekmo izbrati za obisk.
Vesel sem, da smo jih tako osrečili. To je še eno lepo naključje, ki se je zgodilo na tej tekmi. Verjamem, da jim bo ta tekma ostala še dolgo v spominu.
Po tekmi v Sežani je nastopilo obdobje za zimski počitek. Kako se je bilo vrniti v objem svoji družini kot kapetan tako uspešne Olimpije?
Prekrasno. Biti kapetan Olimpije je posebna čast. Že tako je samo po sebi to izjemen občutek, kaj šele takrat, ko si tako dominanten na lestvici. Ne bi pa v tem trenutku izpostavljal rezultata, ampak to, kako dobra energija se je ustvarila med igralci. Smo prava skupina. Odlično se razumemo, skupaj uživamo. Povezujejo nas prijetni značaji, pozna se dobro delo na treningih, ki da skupaj s trenerjem neko težo. Lahko sem srečen, da sem kapetan tej skupini ljudi. Rezultati pa so plod vsega.
Nekdanji zvezdnik španskega nogometa Albert Riera želi Olimpijo popeljati do državnega naslova, kapetana Timija Maxa Elšnika pa na igrišču doživlja kot "desno roko".
Olimpija je postregla to jesen s številnimi čudeži. Začnimo s trenerjem Albertom Riero, ki je prevzel vodenje ekipe v turbulentnem obdobju, nato pa nizal rekord za rekordom. Vi ste ga med jesenskim delom večkrat primerjali z zadetkom na lotu. Zakaj?
Zaradi tega, ker je to njegova prva služba v vlogi samostojnega trenerja. Malokdo bi verjel, da mu bo uspelo tako dobro delo. Ljudje v klubu, ki so ga pripeljali in z njim sklenili sodelovanje, so imeli neka pričakovanja. Verjeli so, da je sposoben trener. A vseeno je presegel vsa njihova pričakovanja. Zaradi tega smo zadeli na lotu. Uživamo, ko sodelujemo z njim.
Poznamo tudi zgodbe, ko osebe, ki se tako na lotu okoristijo z milijoni evrov, bogastvo, luksuz in slava opijejo do te mere, da se začnejo obnašati nerazsodno. Zapravljajo denar in ugled, nekateri končajo celo na beraški palici. Nogometaši Olimpije se za zdaj odlično kosate z evforijo. Ne le, da zadržujete, ampak celo povečujete prednost pred zasledovalci.
Do izraza prihajata delo trenerja in kakovost ekipe. Dejstvo je, da so zasledovalci dosti skupaj in drug proti drugemu puščajo točke. Olajšujejo nam delo, tako se lahko hitreje odlepimo od njih. Izenačenost v naši ligi ne omogoča nobenemu, da bi pridno nabiral zmage. To smo z veseljem izkoristili in si ustvarili zajetno prednost. Tako velike prednosti še nisem doživel v vsej svoji karieri. Niti v mlajših selekcijah.
"Pojavljale so se razne špekulacije o kazenskih odvzemih točk Olimpije. Zato se ne moremo zadovoljiti s trenutno prednostjo," noče Elšnik ničesar prepustiti naključju in zadržati, če ne še povečati točkovno prednost pred zasledovalci.
Morate kot kapetan in podaljšana roka trenerja brzdati evforijo pri soigralcih, med katerimi je veliko mlajših nogometašev?
Niti ne. To je v rokah trenerja. On vse nadzoruje in nas "naredi lačne" vsake tekme. Poskrbi, da se ne obremenjujemo z visoko prednostjo, ampak da igramo tako, kot da smo drugi na lestvici in koga lovimo. To mu gre odlično od rok.
Je pa res, da nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Pojavljale so se razne špekulacije o kazenskih odvzemih točk Olimpije. Zato se ne moremo zadovoljiti s trenutno prednostjo. V nadaljevanje sezone gremo na polno, na vsaki tekmi želimo zmagati. Lahko se namreč zgodi marsikaj, kar ni v naših rokah. Vse, kar znamo mi, je to, da znamo nabirati točke. Če jih bomo osvojili dovolj za naslov prvaka, pa bomo še videli.
Navijači so večkrat med sezono izpostavili nezadovoljstvo z delom vodstva in opozarjali na črne scenarije, ki bi se lahko zgodili, če klub ne bi izpolnjeval predpisanih obveznosti. Kako je to nezadovoljstvo vplivalo na vas, nogometaše?
Odnos navijačev do klubske uprave in ekipe je nekaj povsem drugega. To sta različna pojma. Dokler navijači stojijo za nami in nas spodbujajo, dokler nam širijo pozitivno sporočilo, ne vidim razloga, da bi se obremenjevali s tem, kakšno stališče imajo o vodstvu. To ni v naši domeni. Glede tega ne moremo ničesar narediti. Se pa trudimo na igrišču, da so vsi zadovoljni − uprava, navijači in predsednik. Za zdaj nam gre odlično, to pa je tudi vse.
Z navijači Olimpije je spletel posebno vez.
Na zimski počitek odhajate z mogočno prednostjo pred tekmeci. Drugouvrščeni Koper zaostaja 13 točk, preostali še več. Ob takšnem točkovnem kapitalu ter dejstvu, da bo do konca sezone odigranih le še 16 krogov, se poraja misel, kako ste domala neulovljivi za tekmece, edino, če si sezone ne bi pokvarili sami.
Se strinjam. Če bomo zadržali stalnost in igrali tako, kot smo do zdaj, ne bo težav. Po drugi strani pa smo si lahko sami sebi največji sovražnik, tudi to je res. Če bi začeli delati kaj drugače, bi nam bilo zelo težko. Si pa tega, da bi se to zgodilo, sploh ne znam predstavljati, ker ima trener vse vajeti v svojih rokah. Ne verjamem, da bi nam lahko stvari ušle tako drastično iz rok. Pa še nekaj je. Eden izmed tekmecev bi moral zmagovati v nizu. Dobivati vse možne tekme. Kar bi bilo izjemno težko.
V nogometu se resda dogajajo čudeži in nikoli ni nič dokončno. Zato velja opozorilo, da jesenski naslov Olimpije ne predstavlja nič. Oziroma ti ne da nič. Osredotočeni smo na mesec maj, takrat se bo po koncu sezone potegnila črta. Verjamem, da nam bo takrat uspelo.
Ali Olimpiji, ki ji gre tako dobro, da osvaja točke v 1. SNL na robu popolnosti, v tem trenutku sploh kaj manjka?
Na nekaterih tekmah nam je primanjkovalo učinkovitosti v napadu, kar pa je nekaj normalnega. Določeni igralci padejo iz forme, a potem napoči obdobje, ko jim gre v gol praktično vse, kar udarijo. Ta Olimpija ima ogromno potenciala, da se še dvigne. Kot klub imamo evropske apetite. Moramo napredovati. To, kar smo pokazali do zdaj, je dovolj za prvo mesto za slovensko ligo, za kaj več pa potrebuješ boljšo igro. Zato se s tem ne smemo zadovoljiti. Če smo dovolj dobri za naslov slovenskega prvaka, morajo biti postavljeni višji cilji. Želimo uspeti tudi v Evropi. Tako bi imeli mlajši igralci ob nas lažje delo. Lažje bi se potrjevali, dokazovali, razvijali in nato še prodali v boljše klube.
Olimpija v jesenskem delu, ko je bil med vratnicama Matevž Vidovšek, sploh ni izgubila dvoboja.
Edinstven primer fenomenalnega jesenskega dela Olimpije in napredka mladega igralca predstavlja vratar Matevž Vidovšek. Na vseh tekmah je bil premagan zgolj enkrat!
To je nekaj neverjetnega in težko ponovljivega. Ne nazadnje nam je to prineslo tudi ogromno točk. Moramo biti realni in povedati, da je lahko zmagovati, če ne prejmeš gola. Takrat v najslabšem primeru remiziraš z 0:0. Tako si ogromno zaslug za jesenski naslov lasti Matevž. Z njim bo dosti lažje postati prvak.
Ko je manjkal zaradi poškodbe, ga je med vratnicama nadomestil Denis Pintol, a na šestih tekmah prejel kar 15 zadetkov, Olimpija pa je prekinila zmagoviti niz!
Na tistih tekmah ga je na cedilu pustila ekipa. Morda so temu botrovali tudi psihološki razlogi. Napadalci tekmecev namreč dobro vedo, kolikokrat je že Matevž zaklenil svoja vrata, in proti njemu je bilo zato toliko težje doseči zadetek. Ko smo proti Bravu doživeli razpad ekipe, težko rečem, da je bil za tak poraz (1:6, op. p.) kriv Denis. Na treningu se lahko redno prepričam o tem, kako kakovosten in obetaven fant je. To, da je prejel tako veliko zadetkov, je naključje. Morda se pač obramba bolje počuti, če je za njo Matevž.
Z vratarjem Vidovškom je bilo povezanih kar nekaj spornih sodniških odločitev. Zlasti za Koprčane sporno nedosojena 11-metrovka ob njegovi poškodbi, ko je trčil v Kaheema Parrisa, ter neizključitvijo po grobem fizičnem odzivu nad Alenom Krajncem v Novi Gorici. Očitki o sodniških privilegijih Olimpije so bili tako glasni, da ste po zmagi nad Domžalami sarkastično pripomnili, kako je tako veliko število točk Olimpije plod sreče, naklonjenosti sodnikov in tega, kako vsak dan molite na treningu.
Mene so zmotile le obsodbe drugih, ki so prvi dvigovali prah. Moja izjava ne bi toliko dvigovala prahu, če ne bi bilo pred tem izjav iz nasprotnih taborov, ki so govorile o neregularnosti tekmovanja. A so se na zadnjih tekmah dogajale tudi druge stvari, ko bi moral biti izključen nogometaš Maribora, pa ni bil. V nogometu gredo odločitve v obe smeri. Težava pa nastane, ker se ene bolj potencirajo, druge pa spregledajo. Le v tem je težava.
Komaj čaka nov večni derbi z Mariborom. Na sporedu bo 18. februarja 2023. Na njem bi lahko zaigral tudi Josip Iličić.
Vaš večni rival Maribor se je po slabšem vstopu v sezono končno ogrel. S petimi zaporednimi zmagami je nakazal, da bi bil lahko vaš prvi izzivalec. Na lestvici za vami zaostaja 15 točk.
Moramo biti realni in pogledati, s kom je Maribor v tem delu sezone igral. Ima specifičen razpored, igral je proti ekipam iz nižjega dela lestvice. Na teh tekmah so enostavno morali zmagati. Če tam ne bi nabirali točk, bi se o tem negativno pisalo. V začetku spomladanskega dela pa čakajo Mariborčane tekme s težjimi ekipami. Tu se bo pokazalo, koliko velja trenutni Maribor. Za ta niz zmag mu lahko čestitam, malce se je dvignil in pokazal v boljši luči. A spomladi se bo videla njegova realna slika.
Spomladi bo lahko bolje pripravljen tudi Josip Iličić, ki, odkar se je pridružil vijolicam, še ni začel dvoboja od prve minute.
Jojo je legenda slovenskega nogometa. Ima izjemno kariero. Takšnega znanja v tej ligi ne premore nihče drug. Ta premor mu bo prišel prav, da opravi z ekipo priprave in dvigne svojo fizično pripravljenost. Tako bo nared za večjo minutažo. Lahko samo dvigne Maribor, vsekakor pa ne bo razlog za slabše rezultate. Zelo bi si želel zaigrati proti njemu na derbiju. Na prejšnjem ga še ni bilo. Pozdravljam njegovo prisotnost, to je pozitivno za našo ligo.
Po koncu jesenskega dela vaši izzivalci že krepijo zasedbe. Tako Koper kot tudi Celje in Mura so že predstavili prve okrepitve, na lestvici pa so poleg njih in Maribora blizu še Domžale.
Ja, izzivalci dopolnjujejo ekipe in jih gradijo za naslednje sezone. Vse zime so po navadi takšne. Poleti ni veliko časa za nove igralce, saj hitro napoči čas za Evropo, zato so slovenski klubi v prestopnih rokih bolj aktivni pozimi.
Bo Olimpija do začetka spomladanskega dela zadržala vsa glavna orožja?
To je odvisno od marsičesa. Nikoli ne veš, kdo bo potrkal na tvoja vrata. Lahko se ti ponudi življenjska priložnost. Vsak bi rad naredil korak naprej, nobeden ti potem ne bi zameril odhoda v tujino. Moraš pa biti realen in se zavedati, kako se za brezvezne stvari v tujini ne splača zamenjati tega okolja. Raje malce stisnimo in zdržimo do konca, da lahko dvignemo kanto.
Svit Sešlar je bil z osmimi zadetki prvi strelec Olimpije v jesenskem delu 1. SNL. Rui Pedro, Mario Kvesić in Mustafa Nukić so jih dodali šest, Timi Max Elšnik pa jih je kot peti najboljši strelec zmajev dosegel štiri.
Do tega cilja bi vam lahko zelo pomagal Svit Sešlar. Čeprav je star komaj 20 let, je že vaš najboljši strelec.
Svit je za svoja leta zelo obetaven in izredno miren pred vrati. Rad prevzema odgovornost nase in zaključuje akcije. Je najboljši strelec ekipe, ima izjemno levo nogo in vrhunsko zadnjo globinsko podajo. Ima potencial, na treningih je priden. Zelo se trudi. Vidi se, da je lačen in si želi napredovati. Ne želi pa prehitevati dogodkov. Pred njim je zagotovo svetla kariera. Dokler ima Olimpija Svita, smo lahko srečni.
Večkrat ste poudarili složnost slačilnice Olimpije. Torej v njej ni razklanosti, delitev na različne klane?
Saj prihaja do kakšnega spora. Mimo tega v športu ne moreš, to je nekaj povsem normalnega, da se kdaj spremo in si kaj povemo na treningih. Pač, čustva. Če nisi v tem športu, tega ne razumeš in se ti zdi nenavadno, a to so povsem normalni pojavi v nogometu.
Kar pa se tiče klanov, jih v slačilnici ni. Prevladuje složnost, smo odlična skupina. Dobro, Portugalci se bolj medsebojno družijo, v ekipi so štirje. A tako je bilo tudi pri meni. Ko sva bila s Svenom Karićem Šoštaričem v Angliji, sva se dosti bolj medsebojno družila kot pa z drugimi. Nič takega.
Kako pa poteka komunikacija s Portugalci?
Ni težav, o nogometnih stvareh se pogovarjamo v angleščini, ki se je, kar se osnovnih nogometnih izrazov tiče, lahko hitro naučiš. Imamo pa drugače zelo sposobnega trenerja. Govori tudi portugalsko, in če kdo česa ne razume, mu je kmalu vse jasno. Tako nam je veliko lažje.
Bo kdaj trener Riera spregovoril tudi v slovenskem jeziku? Ne nazadnje je v Sloveniji že kar nekaj časa. Najprej kot igralec, zdaj še kot trener.
Osnove že pozna. Pravi, da marsikaj razume, ko posluša slovenske sogovornike, in že ve, v katero smer gre tema na kakšni novinarski konferenci. Tako se je nekaj že naučil.
Pred prihodom v Ljubljano se je dokazoval na Otoku, kjer je nazadnje kot posojeni nogometaš Derby Countyja igral za četrtoligaša Northampton Town.
Ko ste leta 2020 prispeli v Olimpijo, ste bili mlad igralec, ki v tujini ni veliko igral, potem je sledila pandemija covid-19, prekinitev tekmovanja. Vleklo se je, zamenjal se je trener Safet Hadžić, Olimpija je ostala še brez naslova. Nič kaj bleščeč začetek.
Nogomet je nepredvidljiv. Lahko se veliko spremeni. Trenerji prihajajo in odhajajo, podobno velja za lastnike. Če bi me takrat, ko sem podpisal za Olimpijo, vprašali, ali bom toliko časa v Ljubljani, si tega ne bi mislil. Olimpija je bila takrat znana po prodaji igralcev. Kot odskočna deska. Tudi sam sem bil blizu prestopu. In tudi sam kriv, da do njega ni prišlo, ker sem se poškodoval pred zimskim prestopnim rokom, potem pa bil štiri mesece odsoten z igrišč. Takrat sem bil že nekajkrat v reprezentanci, prejel konkretno ponudbo iz tujine, a se mi je strgala mišica. Potem ne moreš nič.
Že zimo pred tem sem imel tudi na mizi nekaj ponudb in delali smo na prestopu. Ker pa se je bližal Euro do 21 let, me Olimpija ni pustila v tujino, saj so v klubu verjeli, da se bo Slovenija na Euru dobro odrezala in bodo poleti zame iztržili še več. Ko si pod pogodbo s klubom, oni odločajo o tem, ali te bodo izpustili, in kdaj. Vse te stvari, na katere nimaš vpliva, ti lahko oblikujejo kariero. Vsekakor pa mi zdaj pri Olimpiji nič ne manjka. Smo tako dobri in dominantni, klub me izredno spoštuje. Cenijo me. Že nekaj časa sem kapetan te ekipe. To so le pozitivne stvari. Ničesar ne obžalujem glede tujine, vesel sem, da sem v Olimpiji.
Ne nazadnje ste postali tudi standarden reprezentant in dokazali, da se lahko v Kekovo četo igralec prebije tudi z dobrimi predstavami v slovenskem klubu.
To mi ogromno pomeni. To je največja čast, ki te lahko doleti. Dvigne ti tudi tržno vrednost, bolj si viden. Potrebuješ pa seveda tudi nastope. Ne zadošča, da si le zraven.
Za slovensko člansko izbrano vrsto je zbral dva nastopa.
S slovensko reprezentanco boste prihodnje leto napadali veliko tekmovanje. Bližajo se kvalifikacije za Euro 2024.
Evropa. Čas je za eno in drugo. Tako z Olimpijo kot tudi s Slovenijo. Navijači Olimpije in slovenski privrženci so že malce lačni tega. Upam, da uresničim cilj v reprezentanci in klubu. Za slovenski nogomet je izjemnega pomena, da se Slovenija spet uvrsti na turnir. Olimpiji pa bi bilo z nazivom prvaka dosti lažje v Evropi. To mora biti odkriti cilj tako Olimpije kot tudi Slovenije.
V izbrani vrsti sodelujete tudi z Benjaminom Šeškom, komaj 19-letnim napadalcem, ki navdušuje mlado in staro. Kaj bi šele bilo, če bi lahko nanj računali pri Olimpiji?
Če bi imeli v Olimpiji Šeška, bi bila naša prednost pred zasledovalci še dosti večja. Dosegli bi še več zadetkov. To pa zato, ker je Benjamin izjemen talent. V napadu je stroj za doseganje zadetkov. Slovenijo kot državo lahko veseli, da ga imamo. Ker je tako mlad, bo lahko pomagal reprezentanci dolga leta. Upam, da bo nekega dne tudi zrušil slovenski rekord Zlatka Zahovića. Je zadetkov lačen fant, priden na treningih, s prihajajočim prestopom v Nemčijo se mu lahko vrata še bolj odprejo. Z njegovimi fizičnimi predispozicijami je samo nebo njegova meja.
3