Po bronu v mnogoboju jo čaka še skok v višino #video

Iris Breganski je mlada gluha športnica iz Radovljice in članica kluba AD Kronos. Sluh je izgubila v zgodnjem otroštvu. Ko je dobila slušni aparat in prvič slišala zvok, se je znašla pred novim izzivom: naučiti se je morala poslušati, razumeti in govoriti.

Smisel življenja je našla v športu, predvsem v atletiki, ki je bila že dlje časa pomemben del dinamike njihove družine. Z njo se je namreč ukvarjala že njena mama Mojca (in celo njena teta), ki je hčerko naučila skakati v višino in jo tudi spremljala na prvih tekmah. Iris ima danes najraje sedmeroboj, ker vključuje veliko panog.

Do brona že na prvi tekmi

Na tokratnih poletnih olimpijskih igrah v Braziliji je Iris Breganski nastopila prvič in že na prvem tekmovanju dosegla izjemen uspeh. V mnogoboju je namreč osvojila tretje mesto in tako Sloveniji prislužila bronasto medaljo. Da ji je uspeh usojen, je bilo jasno že leta 2018, ko je kot mlada atletinja od Zveze za šport invalidov Slovenije-Paraolimpijskega komiteja (ZŠIS-POK) prejela priznanje za najboljšo mlado perspektivno športnico. V Braziliji jo po skoku v daljavo čaka še skok v višino. Sama pravi, da jo atletika osrečuje. "Rada skačem in tečem. To me res veseli. Tudi napore rada premagujem. Preprosto ljubim ta šport, ki pozitivno vpliva tudi na moje zdravje."

Njena mama Mojca Breganski, ki je bila tudi sama vrhunska športnica, v Irisinem življenju igra kar dve vlogi, saj je hkrati njena trenerka. "Veselim se vsakega njenega uspeha in rezultata. Bili so časi, ko sem jo še prehitela. Potem je postajala vedno boljša in imela vedno boljši rezultat. Prehitela me je. Pri skoku v višino imam sicer še vedno jaz družinski rekord, ampak bom zelo vesela, če me bo premagala in bo ona nosilka tega rekorda." Ali se bo to uresničilo, bo jasno že v petek, ko bo na sporedu tekmovanje v skoku v višino.

Kako se je Iris pripravljala na svoj prvi nastop na olimpijskih igrah, si poglejte v spodnjem videu

Že dvakrat stala na najvišji stopnički

Na atletske steze tekmovanja gluhih je Iris prvič stopila na 4. mladinskem evropskem prvenstvu v Sofiji v Bolgariji (leta 2018), kjer je osvojila dve zlati in eno srebrno medaljo. Nastopila je na svetovnem prvenstvu gluhih v dvoranski atletiki v Talinu v Estoniji (2019), kjer je osvojila 6. mesto v skoku v višino. Lani se je merila na svetovnem prvenstvu v atletiki v Lublinu na Poljskem, kjer je nastopila v treh disciplinah (sedmeroboj, skok v daljino in skok v višino). Tokratne olimpijske igre v Braziliji so zanjo prve.

Ko je mama obenem trenerka

Kot izkušena športnica je mama Mojca Breganski prevzela vlogo hčerkine trenerke. "Pred pripravami sem šla tudi k trenerju in se z njim posvetovala o tem, kaj še dodati, da se izboljša pri posameznih disciplinah. Sestavil je tudi trening. Določene stvari delava skupaj, določene stvari pa z njo delam sama. Spremljam jo, štopam in ji poskušam dati nasvete ne samo s področja športa, pač pa tudi življenja."

"Svet zvokov me utrudi"

Gluhota ne pomeni zgolj pomanjkanja zvokov v posameznikovem življenju. Povzroča lahko tudi druge ovire, ki predstavljajo še toliko večji izziv pri športnikih. "Zaradi gluhote ima Iris težave z ravnotežjem. To se da premagati tudi z različnimi vajami, ampak potrebuje več časa. Tehnik se hitro uči. Hitro razume, kaj je treba narediti, zelo dobro opazuje. S tem kompenzira svoje pomanjkljivosti," pove njena mama.

Poseben izziv je seveda tudi komunikacija, še posebej s tujimi športniki. "Ko sem bila na prvem prvenstvu med gluhimi, se nisem mogla z nobenim pogovarjati, ker so vsi kretali. Zato sem se takrat odločila, da se bom naučila mednarodnega kretanja, ki je osnovano na angleščini," izzive opiše Iris, ki ima sicer rada tišino: "Ko odstranim slušni aparat, ne slišim nič. Je zgolj tišina. To imam rada, ker se sprostim. Svet zvokov me utrudi."