Še ena manj! V bogati slovenski zbirki manjka le še palček.

Sportal Trener Celja Ivan Majevski tako zaupa varovancem, da sploh niso trenirali 11-metrovk

Seznam udejstvovanj slovenskih nogometnih klubov v Evropi se je začel polniti leta 1992. Po krstni sezoni v domačem prvenstvu, ki je prvič potekalo v obdobju državne samostojnosti, v njem pa je zaradi kakovostnega kadra, s katerim je še sezono poprej tekmovala v zvezni jugoslovanski ligi, izstopala Olimpija, so si trije najboljši slovenski klubi priigrali nastop v Evropi. Ples kroglic je bil zelo radodaren. Vsi so imeli opravka z resničnimi evropskimi velikani.

Zmaji so najprej zlahka preskočili estonsko oviro, nato pa doživeli izjemno čast, saj so se namerili na enega takrat največjih favoritov za osvojitev evropske krone, AC Milan. Rdeče-črni so bili pričakovano razred zase, podobno zajetni sta bili tudi razliki med Mariborom in madridskim Atleticom ter Izolo in Benfico iz Lizbone. Slovenija je tako v kratkem obdobju v živo pozdravila tri zveneča imena, predstavnike evropske klubske smetane, in hitro spoznala, kako velike razlike vladajo v evropskem nogometu.

V zgodovini so se slovenski klubi pomerili proti največjemu številu različnih tekmecev iz Nemčije (9): Borussia Dortmund (Maribor 1993), Eintracht Frankfurt (Olimpija 1994), Köln (Rudar 1995), Bayer Leverkusen (Maribor 1999), Stuttgart (Domžale 2005), Hertha Berlin (Interblock 2008), Schalke (Maribor 2014), Freiburg (Domžale 2017) in Heidenheim (Olimpija 2024). Nato sledijo predstavniki Hrvaške, Romunije, Srbije in Švedske (vsi po osem), le enkrat pa so se slovenski klubi namerili na predstavnike Ferskih otokov, Kosova in Liechtensteina. Na fotografiji prizor z gostovanja Olimpije v Frankfurtu leta 1994. Zanimivo je, da je zdajšnji trener Eintrachta Španec Albert Riera, ki je zmaje leta 2023 popeljal do dvojne krone v Sloveniji. Foto: Guliverimage

Razlike so se nato iz sezone v sezono ponekod manjšale, nemalokrat so pri senzacionalnih zgodbah, ki se tako pogosto pojavljajo v evropskih tekmovanjih, sodelovali tudi slovenski klubi. Najlepšo zgodbo prejšnjega stoletja je zagotovo spisal Maribor. Zlata Prašnikarjeva generacija se je leta 1999 uvrstila v skupinski del lige prvakov. Preskočila je tudi bogati Lyon. Takratni serijski francoski prvak je izgubil na obeh tekmah proti vijolicam! Le nekaj mesecev pozneje so za dodatno srečo z reprezentanco poskrbeli še Katančevi junaki, ko so se prebili na evropsko prvenstvo 2000. To so bili časi težko ponovljive nogometne evforije v Sloveniji.

Maribor je leta 1999 senzacionalno v zadnjem krogu kvalifikacij za ligo prvakov izločil bogati francoski klub Lyon, za katerega je takrat nastopal tudi brazilski zvezdnik Sonny Anderson. Tako ga je pokrival nekdanji obrambni steber vijolic Marinko Galić. Foto: Reuters

Maribor šokiral rumeno podmornico

Sedem let pozneje je Maribor postal edini slovenski klub, ki je osvojil evropsko tekmovanje. To je bil pokal Intertoto, ki je bil nekakšna uvertura v evropsko sezono, vanj pa so se uvrstili klubi, ki se jim zaradi slabših uvrstitev v prvenstvu ni uspelo prebiti niti v pokal Uefa, takratnega predhodnika lige Europa. Izbranci Marijana Pušnika so v vročem poletju 2006 v Evropi zaigrali kot v transu, v zadnjem krogu, svojevrstnem finalu, pa presenetili Villarreal. Rumena podmornica je le nekaj mesecev pred tem nesrečno izpadla v polfinalu lige prvakov, nato pa objokovala neuspeh proti Mariboru!

Maribor je leta 2006 presenetil Villarreal, postal eden izmed zmagovalcev pokala Intertoto in si prislužil nastop v pokalu Uefa. Foto: Stanko Gruden, STA

Vijolice so z evropskimi podvigi najbolj opozarjale nase v obdobju, ko je vlogo športnega direktorja opravljal Zlatko Zahović. Takrat so postale malodane reden udeleženec skupinskih del evropskih tekmovanj. Maribor je trikrat zaigral v ligi Europa, v sezoni 2013/14 pa se celo prebil v izločilni del ter tako kot prvi slovenski klub prezimil v Evropi, nato pa drago prodal kožo poznejšemu zmagovalcu Sevilli.

Maribor se je dvakrat uvrstil še v ligo prvakov, kjer se je meril s številnimi evropskimi velikani. Ni se osmešil, ampak marljivo nabiral točke in marsikomu prekrižal načrte. Z evropsko elito se je nazadnje družil leta 2017.

Slovenski klubi so se pomerili že s slabo polovico vseh evropskih prvakov. Na evropski prestol se je povzpelo 24 klubov, kar 11 pa jih je žreb povezal s slovenskimi predstavniki. To so Liverpool (na fotografiji gostovanje Maribora leta 2017), Chelsea, Marseille, Milan, Borussia Dortmund, Ajax, PSV, Benfica, Steaua Bukarešta, Crvena zvezda in Celtic. Slovenski klubi se niso pomerili še s 13 evropskimi prvaki. To so rekorder Real Madrid, Barcelona, Inter, Juventus, Manchester United, Feyenoord, Bayern München, Nottingham Forest, Aston Villa, Hamburger SV, Porto, Manchester City in PSG. Foto: Guliverimage

Najprej Mura, pozneje še Olimpija in Celje

Pred petimi leti je Mura postala prvi slovenski klub, ki se je uvrstil v skupinski del novoustanovljene konferenčne lige. Tekmovanja ni sklenila praznih rok, v spominu bo ostala spektakularna zmaga nad favoriziranim Tottenhamom v Ljudskem vrtu. Dve leti pozneje je prvič v glavnem delu najmanj kakovostnega izmed treh evropskih tekmovanj zaigrala Olimpija. Zmaji so izboljšali dosežek Mure, premagali so KI Klaksvik, v Bratislavi pa presenetili še Slovan. To je bila napoved še bolj plodnih uspehov slovenskih predstavnikov v konferenčni ligi.

Veselje nogometašev Mure po zadetku Amadeja Maroše za zmago nad Tottenhamom. Foto: Blaž Weindorfer/Sportida

Prelomnica je bila sezona 2024/25: prvič v zgodovini sta se v glavni del tekmovanja uvrstila kar dva slovenska kluba. Tako Olimpija kot tudi Celje nista razočarala. Zbrala sta dovolj točk, da sta prezimila v Evropi, zaigrala v izločilnem delu, v njem pa je šlo grofom pod vodstvom Alberta Riere tako dobro, da so se prebili v četrtfinale konferenčne lige, tam pa po hudem boju v Italiji izpadli proti favorizirani Fiorentini.

Nogometaši Celja so v prejšnji sezoni v četrtfinalu konferenčne lige namučili Fiorentino. Na povratni tekmi v Firencah so celo vodili z 2:1. Foto: Guliverimage

Celjani, ki so v zadnjem obdobju prevzeli primat trenutno najuspešnejšega slovenskega kluba v Evropi, navijače tudi v tej sezoni razvajajo s pozitivnimi rezultati. Danes se jim ponuja priložnost, da se v konferenčni ligi prebijejo v osmino finala. Če bodo na stadionu Z'dežele ubranili prednost s prve tekme v Prištini (3:2), takrat je Celjane prvič vodil Ivan Majevski, se bodo prebili med najboljših 16, v petek pa na žrebu v Nyonu izvedeli ime novega tekmeca. To bo atenski AEK, stari znanec Celjanov, oziroma praška Sparta.

Ostaja le še Gibraltar 

Prejšnji teden je tako slovenski klubski nogomet izkusil nekaj novega. Celjani so gostovali pri Driti, na seznamu držav, iz katerih prihaja slovenski tekmec v Evropi, pa se je tako prvič znašel Kosovo. Danes bo odigrana še povratna tekma v knežjem mestu. Zanimivo je, da je bil Kosovo že 53. različna članica Evropske nogometne zveze, proti kateri so zaigrali slovenski klubi. Do popolne zbirke, vseh članic Uefe vključno s Slovenijo je namreč 55, manjka le še ena država.

Gíbraltar je čezmorsko ozemlje Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Leži v jugozahodni Evropi na skrajnem južnem koncu Iberskega polotoka in ima velik strateški pomen, saj Gibraltarski preliv povezuje Atlantski ocean in Sredozemsko morje ter Evropo in Afriko. Foto: Reuters

Da bi bila evropska zbirka slovenskih klubov popolna, bo moral ples kroglic v prihodnosti slovenske klube združiti še z eno članico Uefe. To pa je Gibraltar. Z njo se je v zadnjih letih že merila slovenska članska reprezentanca, na klubski ravni pa še ni bilo te priložnosti. Morda jo dočakamo v sezoni 2026/27.

Gibraltar v reprezentančnem nogometu na evropskem zemljevidu že dolgo predstavlja palčka, proti kateremu boljše izbrane vrste izboljšujejo razliko v zadetkih. V klubskem nogometu pa je na bolj spoštljivi ravni.

Gibraltar je edino območje v Evropi, kjer v divjini živijo opice. Okrog 300 berberskih opic oziroma gibraltarskih magotov se tako svobodno sprehaja po gibraltarskem naravnem parku. Na visokem klifu The Rock se pogosto znajdejo v objektivih turistov. Foto: Guliverimage

Serijski prvak Lincoln Red Imps namreč v zadnjih sezonah dosega vedno boljše uspehe v evropskih tekmovanjih. V tej sezoni je zaigral celo v ligaškem delu konferenčne lige in v tekmovanje, v katerem so nastopili tudi Celjani, osvojil 26. mesto. Doma je bil nepremagljiv. Osvojil je kar sedem točk, med drugim premagal Lech Poznan (2:1) in Sigmo Olomouc (2:1), remiziral pa z Rijeko (1:1). Pri zadnjih dveh omenjenih je lani gostovalo Celje, a se z obeh gostovanj vrnil praznih rok. Izgubilo je tako na Češkem kot tudi Hrvaškem. 

Sportal Real in PSG sta se pošteno namučila, v Italiji je bilo dramatično. Na obeh tekmah.

Sportal Senzacionalna pravljica, ki vliva upanje revnejšim v svetu milijarderjev

Sportal Oblak eden od junakov Atletica, senzacija na San Siru