liga prvakov
UEFA liga prvakov
Sreda, 25. 2. 2026, 10.54
1 dan, 4 ure
Po napredovanju Bodo/Glimt med 16 najboljših v ligi prvakov
Senzacionalna pravljica, ki vliva upanje revnejšim v svetu milijarderjev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,93
Nogometaši Bodo/Glimt so pripravili ogromno senzacijo in po dveh zmagah izločili lanskega finalista lige prvakov.
V ligi prvakov se dogajajo tudi presenečenja, a s tako odmevnim, kot je v zadnjem obdobju uspel norveškemu prvaku Bodo/Glimtu, že dolgo ni imela opravka. Težko predstavljivemu podvigu Vikingov danes ploska ves nogometni svet. Neustrašni Skandinavci so dokazali, da v modernem vrhunskem nogometu vendarle ne odloča le denar. Postali so simbol upanja manj premožnih klubov, ki ne prihajajo iz nogometno najrazvitejših držav, in dokazali, da je evropsko pravljico mogoče zgraditi tudi drugače – z manj sredstvi, a načrtnim in zavzetim delom, pri katerem so zaradi specifičnih podnebnih razmer v prednosti domači igralci.
Ko so nogometaši Bodo/Glimta nadaljevali veličasten niz v ligi prvakov in jo po Borussii Dortmund (2:2 v gosteh), Manchester Cityju (3:1 doma) in Atleticu Madrid (2:1 v gosteh) zagodli še milanskemu Interju (3:1 doma in 2:1 v gosteh), so spregovorile številke. V javnosti so se pojavile številne primerjave, ki so še bolj opevale arktično nogometno pravljico. Z njihovo pomočjo je športni javnosti postalo dokončno jasno, kakšen presežek je uspel norveškemu prvaku.
Mourinho z Romo pred petimi leti doživel blamažo
Z norveškim klubom Bodo/Glimt je med letoma 2022 in 2025 lovorike osvajal tudi Nino Žugelj.
V preteklosti je opozarjal nase zlasti z izjemnimi rezultati na domačem igrišču. Na stadionu Aspmyra, ki leži znotraj severnega tečajnika oziroma arktičnega kroga, zato na njem vladajo posebne razmere, velik dejavnik pa predstavlja tudi umetna travnata površina, je presenetil marsikaterega favorita. Najbolj je ostala v spominu nemoč Rome, ki je leta 2021 pod vodstvom Joseja Mourinha na severu Norveške v konferenčni ligi doživela polom in pred osem tisoč navdušenimi Skandinavci izgubila z 1:6.
Pozneje so mesto Bodo sklonjenih glav zapuščali še mnogi favoriti, o tem se je prepričal tudi občasni slovenski reprezentant Nino Žugelj, ki je med letoma 2022 in 2025 ponosno nosil rumeni dres, a zaradi prepogostih zdravstvenih težav dočakal premalo želenih igralnih minut. Korošec, ki se je lani preselil na Švedsko k Djurgardnu, je lahko od srca čestital nekdanjim soigralcem, ko je spremljal njihovo najnovejšo evropsko senzacijo.
Bodo/Glimt v zadnjih mesecih piše izjemno evropsko nogometno pravljico.
O njihovi moči se je prepričal tudi Oblak
Jens Petter Hauge je v tej sezoni v ligi prvakov dosegel že šest zadetkov.
Bodo/Glimtu pa je uspelo še nekaj več. V zadnjih mesecih je dokazal, da ne meša štren favoritom le zaradi specifičnega domačega igrišča in arktičnih razmer, ki vladajo na skrajnem severu dežele fjordov, ampak da jim lahko prekriža načrte tudi v gosteh. Najprej je to dokazal v Porurju, utišal rumeno-črni navijaški kotel v Dortmundu (2:2), nadaljeval na vročem Metropolitanu, kjer je Janu Oblaku in druščini v Madridu zaprl vrata neposrednega preboja v osmino finala (2:1), da vse skupaj vendarle ni naključje, pa je dokazal, to je bil zanj največji izpit zrelosti, v torek, ko je zadal usodni udarec Interju.
Lanski finalist lige prvakov je bil nemočen. Slepo je verjel, da se bo na San Siru maščeval Skandinavcem in jim z obrestmi vrnil za poraz na hladnem gostovanju v Bodu (1:3). Želja se mu ni uresničila, norveški prvak mu je pokvaril načrte in ga pahnil v nehvaležen položaj. Inter je v tem trenutku razred zase v serie A, a je to zanj le klavrna tolažba, saj je v Evropi doživel nenačrtovan šok, ob katerem sta največjo škodo utrpela tako njegov ugled kot tudi klubska blagajna.
Neverjetne razlike v številkah na igrišču ostale skrite
Ko smo pri številkah, je najbolj odmevalo razmerje vrednosti ekip, ki se je po oceni Transfermarkta krepko nagibalo na stran italijanskega velikana. Ta razpolaga z nogometnimi asi, ki so v skladu z imenom kluba, Internazionale, zbrani z vseh vetrov, njihova skupna vrednost pa znaša dve tretjini milijarde evrov oziroma natančneje slabih 667 milijonov evrov.
Alessandro Bastone, ki je tako objokoval neuspeh proti norveškemu prvaku, je vreden več kot pa celotna igralska zasedba Bodo/Glimt.
Kaj pa Bodo/Glimt? Njegovi igralci, pri katerih ogromno večino predstavljajo domači, norveški nogometaši, so vredni dvanajstkrat manj. Njihova vrednost znaša za ta del tekmovanja lige prvakov smešno nizkih 57 milijonov evrov. Več kot celotno moštvo Bodo/Glimta so na primer vredni kar štirje posamezniki pri Interju, na čelu s kapetanom in najboljšim strelcem Lautarom Martinezom (85 milijonov evrov) ali pa branilcem Alessandrom Bastonijem (80 milijonov evrov), ki je dosegel častni gol za končnih 1:2.
V Italiji lahko zvečer zazvoni alarm
Argentinski napadalec Lautaro Martinez zaradi poškodbe ni mogel pomagati soigralcem na San Siru, lahko je le razočarano spremljal pokop sanj črno-modrih o novem evropskem podvigu. Lani so zaigrali v finalu, letos pa se niso uvrstili niti med 16 najboljših. V Italiji vlada alarmantno stanje, to je bila tudi boleča zaušnica za serie A, saj je prvak Napoli obstal v ligi prvakov že po ligaškem delu, Inter se je nepričakovano poslovil proti avtsajderju iz Norveške, danes pa bosta imela skrajno težko delo glede napredovanja Juventus (1:5 proti Galatasarayu) in Atalanta (0:2 proti Borussii Dortmund).
Norveški prvak Bodo/Glimt, ki je v primerjavi z največjimi evropskimi klubi glede financ pravcati palček, jo je po Borussii, Cityju in Atleticu zagodel še Interju.
Tako se lahko zgodi, da v osmini finala ne bo zaigral niti eden izmed italijanskih klubov, kar bi bil ogromen neuspeh za slovenske zahodne sosede. Ta pa je še kako verjeten. Zato navijače Interja še toliko bolj boli, da niso izkoristili vsaj na papirju zelo ugodnega žreba. Tekmec iz Norveške se je izkazal za premočnega – vsaj v tem trenutku. Nogomet pa je postal bogatejši za senzacijo, ki vrača upanje v prepričanje, da v modernem žogobrcu o tem, kdo je boljši, še zdaleč ne odloča le denar.
To je nazadnje uspelo Ajaxu leta 1972
Na stadionu Aspmyra, ki leži v arktičnem krogu in sprejme osem tisoč gledalcev, se bo igrala tekma osmine finala lige prvakov.
Evropa česa takšnega ni videla že 54 let. Liga prvakov se lahko pohvali z novo Pepelko. Ljubitelji statistike so iz zgodovine izkopali izjemen podatek, da je Bodo/Glimt prvi klub po Ajaxu iz Amsterdama (sezona 1971/72), ki ne prihaja iz petih najmočnejših lig v Evropi (angleška, francoska, italijanska, nemška oziroma španska) in je v največjem klubskem tekmovanju v Evropi štirikrat zapored premagal tekmeca prav iz lig priljubljene petice, kjer se cedita med in mleko, tamkajšnji klubi pa razpolagajo z bistveno večjimi proračuni.
Ajax, pri katerem je takrat blestel žal že dolgo pokojni nizozemski virtuoz Johan Cruyff, je pred več kot polovico stoletja v takratnem pokalu državnih prvakov nanizal štiri zmage. V osmini finala je dvakrat ugnal Marseille, v četrtfinalu pa Arsenal iz Londona. Nato je v polfinalu izločil Benfico iz Lizbone, ki ne prihaja iz lige petice, v finalu pa je, kakšno naključje, v Rotterdamu padel še milanski Inter (2:0). Pod oba zadetka se je podpisal Cruyff. Evropa je morala kar 54 let čakati na novega junaka, ki jo bo tako zagodel elitnim klubom iz največjih evropskih lig in nanizal štiri velike zmage. Bodo/Glimt je to napravil v veličastnem slogu.
Trener Interja našel izgovor za neuspeh
Norvežani, ki prisegajo na rumeno barvo dresov, so v torek v Milanu pisali zgodovino.
Njegova pravljica se je začela pisati pred devetimi leti. Takrat je izpadel iz prve norveške lige in se odločil za drugačno pot. Bjorn Mannsverk, nekdanji norveški profesionalni vojak je začel sodelovati z igralci in je s številnimi psihološkimi prijemi okrepil njihovo mentalno stabilnost in samozavest, hkrati pa jim pomagal, da so nogomet začeli dojemati kot užitek, ne pa kot gladiatorski šport. Tako je klub napredoval v vseh pogledih.
Ko je leta 2018 trenersko palico v roke dobil Kjetil Knutsen, je ekipa s svojevrstnim sistemom, v katerem ima klub kar osem različnih kapetanov, začela negovati napadalno usmerjen nogomet, obenem pa mešati štrene tekmecem z visokim pritiskom na nasprotnika. Od leta 2020 so osvojili kar štiri naslove norveških prvakov, lani pa se v ligi Europa uvrstili med štiri najboljše, nato pa v polfinalu izpadli proti poznejšemu zmagovalcu Tottenhamu.
Cristian Chivu je moral priznati premoč Kjetilu Knutsenu.
Mesto Bodo z okrog 42 tisoč prebivalci se je tako vpisalo tudi na elitni evropski zemljevid, v tej sezoni pa postavlja nove mejnike. Moštvo največjo moč črpa iz igralcev, rojenih v okolici Boda, z najnovejšimi uspehi pa se mu obeta največji zaslužek v zgodovini kluba. "Dokazali so, da zasluženo pripadajo evropski eliti," jim je po sladki zmagi v Milanu priznal trener Interja Cristian Chivu.
Romunski strateg je izgovore za nenačrtovan izpad Interja iskal celo v pomanjkanju energije in dal vedeti, da je bil Bodo/Glimt glede tega v prednosti, saj zaradi podnebnih razmer prvenstvenih tekem ni igral vse od novembra, v zadnjem obdobju pa imel opravka le z evropskimi srečanji. In vselej v ligi prvakov ostal neporažen.
Nogometaši Bodo/Glimt so najprej zmagali v Madridu, nato pa še v Milanu.
Chivujevi izbranci so proti vratom gostov usmerili kar 30 strelov, toliko jih Interju na tekmi lige prvakov ni uspelo še nikoli v zadnjih 22 letih, a so bili le redki izmed njih nevarni. Gostje so na drugi strani dokazali, kako preprost je lahko nogomet, ko je govora o tranziciji.
Se na sever domovine vrača Haaland?
V petek bo Bodo/Glimt izvedel ime tekmeca v osmini finala, liga prvakov pa se bo prvič v zgodovini v osmini finala igrala na tako severnem prizorišču. Norvežani se bodo pomerili z Manchester Cityjem oziroma Sportingom iz Lizbone. Kakšna bi bila šele zgodba, če bi jih ples kroglic ponovno združil s Cityjem, ki je z največjim norveškim športnim superzvezdnikom Erlingom Haalandom letos že podpisal predajo na stadionu Aspmyra, Bodo/Glimt pa bi naskakoval že peti zaporedni skalp proti predstavnikom lige petice?
V Bodu komaj čakajo na nove nogometne izzive. V petek bodo izvedeli ime tekmeca v osmini finala. Bo to stari znanec Manchester City ali Sporting Lizbona?
Nedavno je že dokazal, da je v nogometu vse mogoče, na račun neustrašnih predstav pa je v Evropi dobil marsikaterega dodatnega simpatizerja. Veliki avtsajder se je uvrstil med 16 najboljših skozi velika vrata, stanovskim kolegom iz manjših nogometnih držav pa poslal nazorno sporočilo, da pravljice niso zapisane le v knjigah, ampak se dogajajo tudi resnično. In to celo na tekmah, na katerih odmeva himna lige prvakov.
