V nedeljo, 20. novembra, se bo v Katarju začelo svetovno nogometno prvenstvo. Čeprav bo skoraj mesec dni zaznamovala nogometna evforija, pa je vseeno treba opozoriti tudi na krvavi davek, ki so ga plačali delavci migranti, ki so zadnjih 12 let garali za to, da bo nogometni spektakel sploh mogoč. Po podatkih britanskega Guardiana je pri gradnji nogometne infrastrukture v Katarju umrlo kar 6.500 delavcev iz Indije, Pakistana, Nepala, Bangladeša in Šrilanke.
Koliko ljudi je umrlo za to, da se Katar danes ponaša z vrsto najsodobnejših nogometnih stadionov, je težko ugotoviti, so pa pri britanskem Guardianu zbrali kopico podatkov, ki razkrivajo temno plat tokratnega svetovnega prvenstva.
Na tekmah nemške lige so navijači pogosto opozarjali na kršitve delavskih pravic v Katarju in pozivali k bojkotu svetovnega prvenstva.
Organizatorji letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva v Katarju so za pripravo nogometnega spektakla porabili neverjetnih 200 milijard dolarjev, kar je vrtoglava številka, ki si je običajni smrtniki sploh ne znamo predstavljati. Za primerjavo, Rusi so v organizacijo prvenstva leta 2018 vložili 11 milijard dolarjev, kar je še vedno ogromno denarja, a se v primerjavi s katarskimi vložki zdi kot drobiž.
Uradno število smrti med delavci, ki so umrli med delom na nogometnih stadionih in ki ga potrjujeta tudi Katar in predsednik Fife Gianni Infantino, je tri. Tri! Številka je brez dvoma precej višja.
Nicholas McGeehan iz organizacije za človekove pravice Fair Square je omenjeno število označila za "namerni poskus zavajanja", saj se osredotoča na projekte, ki predstavljajo samo en odstotek gradenj v Katarju.
V organizacijskem odboru sicer trdijo, da je na stadionih umrlo 37 delavcev, a iz razlogov, ki niso povezani z delom, torej so po delovnem dnevu umrli "naravne smrti".
Koliko delavcev migrantov je umrlo med delom pri projektih, povezanih s svetovnim prvenstvom v Katarju, najbrž ne bo nikoli znano. Po podatkih organizacije Human Rights Watch (HRW) katarskim oblastem ni uspelo raziskati vzrokov smrti več tisoč delavcev migrantov, številne od njih pripisujejo naravnim razlogom.
Organizacija HRW je razkrila, da v takih primerih družine pokojnikov le redko dobijo odškodnino, saj glede na katarski zakon o delu v primeru smrti, ki ni povezana z delom, ni podlage za njeno izplačilo.
Po poročanju britanskega Guardiana je od leta 2010, ko so Katarci dobili organizacijo nogometnega prvenstva, do lani v Katarju umrlo kar 6.500 delavcev migrantov iz Indije, Pakistana, Nepala, Bangladeša in Šrilanke. Kot vir so navedli podatke veleposlaništev omenjenih držav.
Keep telling it: this is #Qatar2022 #QatarWorldCup2022 pic.twitter.com/vszv7grUaW
— #HP 🇮🇩🇮🇩🇳🇱 (@Appel_Eitje) November 2, 2022
Po izsledkih študije iz leta 2019, objavljene v časopisu Cardiology, je v Katarju zaradi vročine umrlo 200 delavcev iz Nepala. Študija navaja, da bi se dalo kar 200 smrti od 571 primerov kardiovaskularnih težav med nepalskimi delavci med letoma 2009 in 2017 preprečiti, če bi bilo poskrbljeno za učinkovite ukrepe za zaščito pred ekstremno visokimi temperaturami.
Po oceni organizacije Amnesty International je bilo v zadnjih 12 letih najmanj sto tisoč migrantskih delavcev izkoriščanih in zlorabljenih zaradi pomanjkljivih zakonov o delu in nezadostnega dostopa do pravosodnega sistema.
Toliko ur na dan so po podatkih organizacije Amnesty Interational delali številni delavci migranti v Katarju. Nedavna raziskava Equidema je razkrila veliko podobnih zgodb, med katerimi je tudi zgodba kenijskega delavca, ki je izjavil, da na stadionu Lusail že dve leti dela po 14 ur dnevno, in sicer brez plačanih nadur.
255 funtov oz. nekaj manj kot 300 evrov je zakonsko določena minimalna plača v Katarju, če ima delavec hrano in bivanje zagotovljeno. V zadnjih letih so oblasti uvedle niz delovnih reform, med drugim so uvedle tudi minimalno mesečno plačo in ukinile t. i. kafalo oz. sponzorstva. Kljub naštetim pridobitvam pa aktivisti za človekove pravice opozarjajo, da je bilo uvajanje teh pravic postopno in da se kljub temu še vedno dogajajo zlorabe.
To je razpon vsote, ki so jo morali delavci migranti iz Indije, Bangladeša, Nepala in še nekaterih drugih držav, plačati kot nadomestilo za pridobitev zaposlitve. Čeprav je to danes nezakonito, se številni delavci še vedno mučijo z odplačevanjem nadomestila za zaposlitev in podobnimi dolgovi, medtem ko del zaslužka pošiljajo svojim družinam.
To je znesek, ki bi ga po oceni organizacije Amnesty International in drugih Fifa morala zagotoviti za izplačilo odškodnine delavcem migrantom, ki so umrli ali se poškodovali med delom v Katarju. Znesek je enak višini nagradnega sklada svetovnega prvenstva.
Katarski minister za delo je takšne predloge odločno zavrnil. Minister Ali bin Samih Al Mari je v pogovoru za tiskovno agencijo AFP izjavil, da ni nobenih meril za snovanje takšnih skladov. Vprašal je: "Kje so žrtve? Imate njihova imena? Kako ste sploh prišli do teh številk?"
Katar na lestvici 180 držav glede na indeks svobode medijev zaseda 119. mesto. To je soliden položaj glede na preostale države v regiji, vendar pa aktivistične skupine novinarje opozarjajo, da jih bodo na SP najverjetneje nadzorovali.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.