Tonetu Ropu uspelo tudi na vrhovnem sodišču

Tožilstvo je Ropa preganjalo, ker je leta 2007, ko je bil poslanec, takratnemu novinarju Televizije Slovenija Vladimirju Vodušku dejal, da naj bi se slovenski in hrvaški premier Janez Janša in Ivo Sanader pred slovenskimi parlamentarnimi volitvami leta 2004 dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu ter da je pogovore prestregla Sova. Vodušek je pogovor objavil v TV Dnevniku.

Ropa so leta 2013 na prvostopenjskem in nato še višjem sodišču spoznali za krivega izdaje tajnih podatkov, a je vrhovno sodišče februarja 2016 sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje. Ljubljansko okrajno sodišče je nato v ponovnem odločanju Ropa oprostilo očitka izdaje tajnih podatkov. Sodbo je v nadaljevanju potrdilo tudi višje sodišče.

Od države je terjal 127 tisoč evrov

Rop se je nato odločil za odškodninsko tožbo proti državi. Od države je terjal 127 tisoč evrov odškodnine zaradi povzročene škode. Med drugim se je ta nanašala tudi na to, da je Banka Slovenije Ropu odpovedala pogodbo kot nadzorniku banke SID.

Prvostopenjsko sodišče je novembra lani odločilo, da mora država Ropu plačati 30 tisoč evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo in 60.611,48 evra odškodnine za premoženjsko škodo. Zadnje se nanaša na sejnine za obdobje, ko jih ni prejemal, ker je bil neupravičeno razrešen iz nadzornega sveta banke SID. Poleg tega je sodišče Ropu priznalo še zamudne obresti, ki tečejo od 17. decembra 2020.

Višje sodišče v Ljubljani je februarja letos pravnomočno potrdilo sodbo okrožnega sodišča in Ropu dodelilo odškodnino v višini okoli sto tisoč evrov, pripadajo pa mu tudi zakonske zamudne obresti.

Predlog državnega odvetništva zavrnili kot neutemeljen

Država je na vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije. Kot je razvidno iz sklepa vrhovnega sodišča, je državno odvetništvo vrhovne sodnike pozvalo, da naj med drugim presodijo, ali je višje sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je glede višine prisojene odškodnine svojo odločitev naslonilo na eno zadevo, pri kateri je šlo za neupravičeno obsodbo, ni pa upoštevalo obširne sodne prakse glede odškodnin za neutemeljen odvzem prostosti, ki ga v tem primeru ni bilo, poroča Dnevnik.

Od vrhovnih sodnikov so prav tako pričakovali opredelitev do vprašanja, ali sta nižji sodišči Ropu upravičeno prisodili odškodnino tudi za škodo zunaj samega obdobja neupravičene obsodbe.

Na vrhovnem sodišču so predlog državnega odvetništva zavrnili kot neutemeljen. Poudarili so, da vrhovno sodišče revizijo dopusti le v primerih, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse, piše Dnevnik.

Novice DZ zavrnil predlog za Ropovo imenovanje na čelo Banke Slovenije

Novice Toliko odškodnine od države zahteva Rop

Novice Tone Rop ima novo funkcijo