Benjamin Šeško
Jan Oblak
Ponedeljek, 2. 9. 2024, 12.21
1 ura, 45 minut
Nastopi Slovenije v ligi narodov
Slovenija od blamaže do mojstrovine Šeška, ki je obnorela svet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,83
Slovenska nogometna reprezentanca se po dveh mesecih vrača na zelenice. Nazadnje je zaigrala v osmini finala Eura 2024 in v Frankfurtu po izvajanju 11-metrovk ostala praznih rok proti Portugalski. V petek jo čaka uvodna predstava v četrti izvedbi lige narodov, ko bo v sosedskem obračunu v Ljubljani gostila Avstrijo.
Liga narodov, eden največjih eksperimentov Evropske nogometne zveze (Uefa), ki je zaživel v obdobju predsednikovanja Aleksandra Čeferina in nato kljub številnim začetnim dvomom kaj kmalu požel pozitivne ocene, bo konec tedna vstopila v četrto izvedbo. Slovenska reprezentanca je v preteklosti v tem tekmovanju izkusila vse skrajnosti. Najprej je bila najslabša, nato najboljša, nazadnje pa tretja, kar je vendarle zadoščalo za veliko zadovoljstva. Kako pa bo tokrat?
Dolga leta je veljala navada, da v obdobju, ko se na evropskih zelenicah ne igrajo kvalifikacije za velika tekmovanja, kraljujejo prijateljske tekme. Reprezentance so se takrat spopadale z različnimi izzivi. Si zagotoviti čim bolj atraktivnega ali premagljivega tekmeca? Želje se jim niso vedno uresničile, tako da je bilo veliko tekem medijsko prezrtih in slabše obiskanih.
Leta 2018 pa je nastopil trenutek za novost, ki je marsikaj spremenila. Rodila se je liga narodov. Združevala je ravno tiste izbrane vrste, ki so spadale v podobno kakovostno raven, hkrati pa nudila še dodaten tekmovalni adrenalin, saj so najuspešnejši udeleženci prejeli vstopnice za play-off kvalifikacij za veliko tekmovanje.
Že tako brez Oblaka, nato se je poslovil še Kampl
Tomaž Kavčič zaradi skromnih rezultatov Slovenije v krstni izvedbi lige narodov ni dočakal konca tekmovanja na selektorskem položaju.
Slovenija se v krstni izvedbi tekmovanja, ko se je znašla v tretjem kakovostnem bobnu v skupini C3 z Bolgarijo, Ciprom in Norveško, ni proslavila. Leto 2018 je postreglo z neprepričljivimi predstavami Slovenije. Sprva so potekale pod taktirko Tomaža Kavčiča, ki se kot selektor članske izbrane vrste ni proslavil z dosežki. Za nameček tisto leto ni mogel računati na Jana Oblaka, ki se je vrnil v izbrano vrsto šele po tem, ko je prišlo do spremembe na vročem stolčku.
Že po prvem razočaranju, domačem porazu z Bolgarijo (1:2), je sledil nov šok, saj je reprezentančno kariero tekmi v ligi narodov, sklenil Kevin Kampl. Dober mesec pred njegovim 28. rojstnim dnevom. Slovenija je nanizala kar tri poraze. V gosteh je izgubila s Ciprom (1:2), nato še na Norveškem (0:1), šele v četrtem nastopu pa po hudih mukah, za izenačenje je v 83. minuti poskrbel Nejc Skubic, osvojila prvo točko. Doma proti Cipru (1:1). Ozračje na tribunah je bilo klavrno, pravih in zvestih navijačev je bilo le še za vzorec, reprezentanca je dosegla eno najnižjih točk v tem stoletju.
Za točko v Bolgariji je leta 2018 poskrbel Miha Zajc, ki se je pred kratkim iz Fenerbahčeja preselil v Francijo k Toulousu.
Po odhodu Kavčiča je položaj selektorja začasno zapolnil Igor Benedejčič. Ni mu šlo slabo, Slovenija resda ni zmagala, je pa na obeh tekmah ostala neporažena. Doma je remizirala z Norveško (1:1), v zadnjem krogu pa še v Bolgariji (1:1). Pogled na lestvico ni bil prijeten. Slovenija si je privoščila blamažo. Bila je edina v skupini, ki na šestih tekmah ni niti enkrat zmagala, z zgolj tremi točkami pa je zasedla zadnje mesto.
Zaradi tega bi morala po prvotnih pravilih izpasti med najslabše, kar premore evropski nogomet. V četrto, najnižjo kakovostno skupino. Do tega pa vendarle ni prišlo, tudi s pomočjo vodstva Uefe z Aleksandrom Čeferinom na čelu, ki je leta 2019 ravno na zasedanju izvršnega odbora v Ljubljani sprejelo odločitev, da bo v drugi izvedbi lige narodov prišlo do prevetritve sistema. Spremembe so še kako ugajale Sloveniji, saj je zadržala članstvo v skupini C.
Zgodovinski podvig Slovenije, ki je osvojila prvo mesto
Haris Vučkić je leta 2020 dosegel v ligi narodov kar štiri zadetke. To je še do danes slovenski rekord v omenjenem tekmovanju.
Leta 2020 je vstopila v drugo izvedbo tekmovanja, njeni tekmeci pa so bili Grčija, Kosovo in Moldavija. Tokrat je šla Slovenija v drugo skrajnost. Na selektorskem stolčku je že bil Matjaž Kek, ki je leto pred tem v kvalifikacijah za Euro 2020 potegnil krajšo, a z nekaterimi zmagami, zlasti tistima zaporednima v Ljubljani nad Poljsko in Izraelom, nakazal, da bi bila lahko prihodnost slovenske reprezentance bolj svetla.
Med vratnici se je vrnil Jan Oblak, prevzel kapetanski trak in postal eden izmed osrednjih junakov zgodovinskega uspeha. Sloveniji je šlo namreč tako dobro, da je prvič, odkar sodeluje v skupinskih delih evropskih tekmovanjih, končala na prvem mestu. In ne le to. Šestih tekem sploh ni izgubila, prejela pa zgolj en zadetek.
Slovenska nogometna reprezentanca je drugo izvedbo lige narodov končala brez poraza in po remiju v Grčiji (0:0) osvojila prvo mesto.
Oblak je začaral mrežo zlasti na odločilnem gostovanju v zadnjem krogu, ko se je dvoboj v Atenah kljub očitni premoči Grkov končal z 0:0. Pred tem je v ligi narodov strelsko blestel Haris Vučkić, dosegel kar štiri zadetke, od tega hat-trick na gostovanju v Moldaviji.
Pozneje, ko je slovenski reprezentančni nogomet doživel dvig in renesanso, s katero je spomnil na nekdanje znamenite pravljice zlate Katančeve generacije oziroma Kekovih Južnoafričanov, se je ravno remi v vročih Atenah (0:0) omenjal kot ena izmed prelomnic, ki je Slovenijo postopno, a zanesljivo vrnila med evropsko elito. Kekova četa si je priigrala napredovanje, dvig na drugo kakovostno raven tekmovanja, tako da je ob naslednji izvedbi dočakala bistveno močnejše tekmece.
Polom v Beogradu, po katerem se je marsikdo zamislil
Srbija je leta 2022 doma napolnila slovensko mrežo. Zmagala je s 4:1, Jana Oblaka je premagal tudi srbski rekorder Aleksander Mitrović.
Ko je napočil trenutek za tretjo izvedbo lige narodov, zgodilo se je ravno leto dni po neuspešnih kvalifikacijah za SP 2022, v katerih je Kekova četa nihala med odličnimi predstavami (npr. domača zmaga nad Hrvaško, sploh prva v zgodovini) do tistih neprepoznavnih (poraz na Cipru po bledi predstavi in izrazita nemoč proti Hrvaški v Splitu), je Slovenija naletela na zelo atraktivne tekmece. V skupini B4, ki je povezala južnoslovanski in skandinavski nogomet, se je v boj za točke podala z Norveško, Srbijo in Švedsko. To so bili tekmeci, polni svetovnih zvezdnikov, zaradi katerih so se v Stožice po depresivnih kvalifikacijah za SP 2022, katere začetek so zaradi pandemije koronavirusa zaznamovale celo povsem prazne tribune, vrnili navijači.
Ni se začelo spodbudno. Slovenija je v prvem nastopu v Ljubljani izkusila moč Švedske (0:2), neprimerno bolj izkušene reprezentance, vajene nastopanj na velikih tekmovanjih. Sledil je polom v Beogradu (1:4), ki pa je varovance Matjaža Keka zabolel do te mere, da so si v slačilnici natočili čistega vina. Spoznali so, da se v prihodnje ne sme več barv domovine braniti tako brezkrvno. Nekaj je bilo treba spremeniti.
Jan Oblak je leta 2022 v Oslu zaklenil svoja vrata, Erling Haaland pa po dvoboju izpostavil izjemno predstavo Škofjeločana.
Da bi lahko šlo na bolje, je nakazalo že gostovanje v Oslu. Razigrani strelski stroj, s katerim se je lahko pohvalil Erling Haaland, je pričakal neprepričljivo slovensko obrambo, ki si je v Srbiji dopustila preveč napak. Zaradi bolezni, selektor Kek je zaradi koronavirusa ostal v Sloveniji, je ekipo vodil njegov pomočnik Boštjan Cesar. S pomočjo tistega, kar je včasih izžareval na igrišču, izjemne borbenosti in nepopustljivosti, je Slovenija zdržala vse norveške napake. Tudi z igralcem manj na igrišču. Haaland je po dvoboju javno pohvalil Oblaka, Slovenija je osvojila prvo točko.
Preobrat proti Srbiji in čudežen evrogol najstnika
Benjamin Šeško in druščina so se najprej proti Srbiji vrnili iz izgubljenega položaja (0:2) ...
Sledila je tekma v Ljubljani proti Srbiji, za katero je v Stožicah stiskalo pesti na tisoče navijačev. V prvem polčasu so preglasili domače občinstvo, povedli z 2:0 in znova razgalili ranljivost slovenske obrambe, nato pa je sledil znameniti drugi polčas. Ne le, da se je Slovenija vrnila v igro in izenačila na 2:2, ampak je dvignila tudi ozračje na tribunah. Navijači so se prebudili, nase je opozoril tudi Benjamin Šeško. Takrat je bil še najstnik, eden najbolj obetavnih mladih napadalcev v Evropi, ki so ga zlasti v Avstriji, kjer je pri Salzburgu pustil velik pečat, radi primerjali s Haalandom.
Ko sta se srečala v Ljubljani, so tribune pokale po šivih. Ljubitelje nogometa v Sloveniji je zanimal fenomen norveškega kralja strelcev. Na koncu so res dočakali njegov zadetek, a je sledil preobrat Slovenije, ki ga je s fantastičnim strelom z razdalje začinil Šeško. Za veliko zmago Kekove čete z 2:1 nad Norveško, ki je s tem obudila možnosti za obstanek. V zadnjem krogu je potrebovala le točko iz Švedske.
Prekrasen zadetek Benjamina Šeška na Švedskem:
🌟Highlights in 2022🌟
— UEFA EURO 2024 DE (@EURO2024DE) December 29, 2022
🧙 Benjamin Šeško @nzs_si vs. #SWE. ☄🎯🤯#NationsLeague | @RedBullSalzburg | @FCRBS_en pic.twitter.com/vJVgtC1Yfj
In res, dvoboj na prekrasni Friends Areni v Solni, je zaznamoval eden najlepših in tehnično dovršenih zadetkov v zgodovini slovenskega reprezentančnega nogometa. Mladi Šeško je po asistenci Petra Stojanovića poskrbel za spletno senzacijo. Obudil je spomine na nepozabna evrogola Marca van Bastna (finale EP 1988) in Milana Osterca (play-off za SP 2002) ter popeljal Slovenijo do želene točke. Končalo se je z 1:1.
Znova prihaja Haaland
Jan Oblak in Erling Haaland se bosta v letošnji ligi narodov naprej pomerila prihodnji mesec na Norveškem (10. oktober), nato pa še 14. novembra v Ljubljani.
Zadnji zadetek Slovenije v ligi narodov je bil tako ravno spektakularni volej Šeška, ki je nato blestel še v kvalifikacijah za Euro 2024, na velikem tekmovanju v Nemčiji pa, čeprav se je trudil in pomagal soigralcem po najboljših močeh, ostal brez tako želenega zadetka. Na Euru se je izkazala zlasti slovenska obramba, na štirih tekmah se je Oblakova mreža zatresla zgolj dvakrat. Slovenija bo tako prvič v zgodovini začela ligo narodov le nekaj mesecev po nastopu na velikem tekmovanju. V njeni skupini je imela podobno prikrajšan poletni oddih tudi Avstrija.
Norveška, po imenih izjemno močna reprezentanca, prepolna zvezdnikov, ki branijo barve Manchester Cityja (Erling Haaland), Arsenala (Martin Odegaard), Atletica (Alexander Sorloth), Leipziga (Antonio Nusa) in Borussie Dortmund (Julian Ryerson), bo v tekmovanje vstopila sveža, z ogromno željo, da se po daljših letih neuvrščanja na velika tekmovanja spet druži z elito, tu pa je še Kazahstan. Stari znanec Slovenije, ki ga je predlani po izenačenju na 1:1 od popolnega uspeha, nastopa na Euru 2024, delil le en zadetek! Ni ga dočakal, Benjamin Verbič je pozneje dvignil Stožice na noge z mojstrskim zadetkom za končno zmago z 2:1 in rajanje navijačev.
Liga narodov bo pomembna tudi za naslednji kvalifikacijski ciklus za veliko tekmovanje. Če bi se Slovenija izkazala, zlasti do te mere, da bi v skupini prehitela vse tekmice, tako Avstrijo, Kazahstan kot tudi Norveško, bi bila na odlični poti, da si že zagotovi popravni izpit v boju za SP 2026, rezervirano mesto v dodatnih kvalifikacijah.
Kako pa bo tokrat? Slovenija bo četrto izvedbo lige narodov začela v Stožicah. Najprej v petek proti Avstriji, tri dni pozneje pa še proti Kazahstanu. Kekova reprezentanca, v kateri za razliko od Eura 2024 ni pretiranih razlik, le namesto novopečenega upokojenca Vida Belca je na seznamu vratarjev Matevž Vidovšek, se bo tako podala v novo izvedbo tekmovanja, v katerem je že osvajala četrto (1998), prvo (2020) in tretje (2022) mesto. Je napočil čas še za drugo mesto?
Ta bi za razliko od prejšnjih izvedb zagotavljal Sloveniji ogromno, saj bi zaradi nekoliko spremenjenega tekmovalnega formata 20. in 23. marca 2025 igrala play-off z eno izmed tretjeuvrščenih reprezentanc v najmočnejših štirih skupinah (liga A) za preboj med najboljše! Imela pa bi tudi lepe možnosti, da si s tem zagotovi tudi že udeležbo v play-offu kvalifikacij za SP 2026. Srečno, Slovenija!
Naslov zmagovalke lige narodov brani Španija. Aktualna evropska prvakinja, pa tudi olimpijska zmagovalka, je lani v Rotterdamu v finalu po izvajanju 11-metrovk premagala Hrvaško.
