Petek, 28. 10. 2016, 4.00
7 let, 2 meseca
Intervju s trenerjem NK Domžale Simonom Rožmanom
Najmlajši, a že trn v peti mnogim
Nogometni strokovnjak Simon Rožman, ki je prvoligaški led prebil v Celju, je s 33 leti najmlajši trener v Prvi ligi Telekom Slovenije. V soboto ga čaka velik izziv, saj bo z Domžalami, s katerimi v Prvi ligi Telekom Slovenije diha za ovratnik Mariboru in Olimpiji, v derbiju kroga gostoval v Stožicah. Spopadel se bo z nekdanjim nadrejenim sodelavcem Luko Elsnerjem.
Spomladi se je preselil v Domžale in prevzel nadzor nad tamkajšnjo mladinsko šolo. Ni se mogel izogniti govoricam, češ da se že pripravlja teren nasledniku Luke Elsnerja, ki je prejemal različne trenerske ponudbe in se vedno bolj oddaljeval od domžalske zgodbe.
"Naš skupen projekt je bil vezan na določeno zgodbo. Moja naloga je bila, da mladinsko akademijo po vzoru Evrope še bolj približam članom. Luka se je nato odločil za svojo pot, tako da smo se morali hitro odzvati. Klub je videl najbolj optimalno rešitev v meni. To je bilo le logično nadaljevanje okoliščin, nič drugega," pojasnjuje Simon Rožman.
Pred leti je kot najmlajši trener navduševal v Celju, s katerim je osvojil dvojni naslov podprvaka. Zdaj je v Domžalah, kjer želi zadovoljiti okus čim večjega števila gledalcev. "Želimo igrati agresivno in dinamično, želimo biti pri vrhu, hkrati pa iz akademije narediti tržno zanimive članske igralce. Težko je uresničevati vse tri stvari, a v tem vidim velik izziv. Ob kakovosti, mladosti, igrivosti in marljivosti fantov nas čaka lepa prihodnost," uživa kot glavni trener Domžal.
Ko je vodil Celjane, je z njimi v sezoni 2014/15 na krilih reprezentanta Benjamina Verbiča osvojil drugo mesto v državnem prvenstvu, v pokalnem tekmovanju pa je izgubil šele v finalu.
Kako je biti v koži najmlajšega trenerja v 1. SNL?
Veliko lažje kot prvič, ko sem še treniral Celje. Za mano je dobra izkušnja. Vmesno obdobje, ko sem bil brez kluba, sem dobro izkoristil za trenerski posel. Prišel sem v krasno okolje, kjer vladajo zdravi odnosi in kjer se točno ve, kaj kdo dela. Klub absolutno podpira stroko, podpora je na najvišji mogoči ravni. Vesel sem, da lahko delam v Domžalah, v enem redkih klubov v Sloveniji, kjer trener ne čuti nobenih zunanjih vplivov na karkoli.
Ste starejši od vseh igralcev?
Isti letnik sva z Luko Žinkom (nekdanji reprezentant je starejši dva tedna, op. p.), blizu je tudi Juninho, ostali pa so res mlajši. Kar se tiče sodelovanja, smo vsi profesionalci. Zunaj našega dela nimamo nobenih težav s komunikacijo, na treningu pa se mora že zaradi razdelitve vlog vedeti, kdo je igralec, kdo pa trener. Imamo korekten odnos. Moja pravila so jasna, lahko bi rekel, da so tudi zelo stroga. Ni popuščanja. Držim se osnovnih pravil, pri tem pa spoštujem vsakega igralca.
Ali vaša mladost predstavlja sorazmerno prednost glede novih strokovnih prijemov in lažje uporabe tehnologije?
Uporaba tehnoloških znanj, se pravi računalniških tehnik in analiz, je postala v Evropi pravi trend. Družbene vrednote se spreminjajo, tako da smo mlajši v tem pogledu v prednosti. Pretok informacij z drugimi trenerji v Evropi je velik. Svet se je popolnoma odprl. Če govorim zase, stvari jemljem bolj široko in veliko sodelujem s tujino. Kakšna je moja vloga? Veliko sprašujem, kolegi iz tujine, ki jih nočem imenovati, pa mi odgovarjajo. Gre za dobre trenerje v Evropi, ki me pogosto podprejo v idejah. Imamo pa mladi trenerji tudi pomanjkljivosti. Nimamo prav dosti izkušenj …
Z Luko Elsnerjem je v Domžalah sodeloval zelo dobro. Rokopis njegovih idej je bil opazen tudi pri nekaterih akcijah, ki so postregle z zadetki na evropskih srečanjih.
Izkušnje igrajo pomembno vlogo na tekmah, ki prinašajo največji vložek. Kako doživljate bližajoči se derbi z Olimpijo, prvi, odkar ste prvi trener Domžal?
V naši slačilnici jemljemo tekmo v Stožicah kot vsako drugo. Posebna je le zaradi medijske prepoznavnosti, položaja na lestvici, vsebinsko pa ni nič drugačna od drugih. Želimo prikazati vsebino ne glede na tekmeca in peljati svojo zgodbo. Želim, da bi gledalci prišli na svoj račun.
Obeta se trenerski obračun nekdanjih sodelavcev.
Poznam filozofijo Luke Elsnerja. Večjih skrivnosti med nama ni, a to ne bo interni dvoboj. Igralci so tisti, ki udejanjajo naše ideje na igrišču, jaz jim le pomagam pri razvoju. Tega dvoboja ne jemljem osebno. Z Luko sva dobra prijatelja. Pred derbijem in pa verjetno še teden dni po njem resda ne bova v stiku, sicer pa se slišiva kar pogosto. Sva pa profesionalca. Vsak ima svoj posel, tako da se ne spuščava v podrobnosti. Bom pa ob zmagi Domžal po tekmi slajše spil kavico kot on (smeh, op. p.).
Z Elsnerjem ste sodelovali v Domžalah. Kdo pozna koga bolje?
Težko rečem. Skupaj z ostalimi soigralci sva postavljala igro in peljala rdečo strokovno nit, hkrati pa sva imela drugačen pogled na določene stvari. V tem derbiju je v prednosti on, ker pozna dobro igralce Domžal. Ne vem, kakšni bodo vplivi nanj v klubu, ali se bodo vršili pritiski in podobno, a glede mene ve praktično vse.
Rožman se zaveda, da pozna Elsner odlično nogometaše Domžal, ki se bodo v soboto zvečer prvič pomerili nekdanjemu trenerju, zdajšnjemu strategu Olimpije.
Boste zato v igri Domžal pripravili kakšno presenečenje?
Razmišljamo tudi v tej smeri. Sicer nisem pristaš tega, da bi stvari, ki se delajo sistematično iz meseca v mesec in so posledica trenažnega procesa, kar tako menjal. Pri sodelovanju med igralci bomo morda vpeljali manjše spremembe, a sem prepričan, da bo tekmo odločilo kaj drugega kot pa takšen dejavnik presenečenja.
V tej sezoni ste kot trener Domžal že gostovali pri enem slovenskem velikanu. V Mariboru ste se spogledovali z domžalsko pravljico. V prvem polčasu ste nadigrali vijolice, vodili z 1:0, nato pa prejeli tri zadetke in ostali brez vsega.
Kljub porazu in rezultatskem neuspehu nisem bil nezadovoljen z igro. Gledalci so takrat v Ljudskem vrtu po številnih evropskih tekmah videli eno najboljših tekem v slovenski ligi. O tem ostajam prepričan. Žal smo preveč iskali pot do drugega gola. Tekma bi se lahko obrnila na glavo, a se nam ni izšlo. Iz te tekme smo se marsikaj naučili. Nekatere zadeve smo hitro popravili, tako da je bila to dobra šola.
Verjame, da sodniki sodijo pošteno in se ne gredo nobenih zakulisnih igric.
Takrat niste bili zadovoljni z nekaterimi sodniškimi odločitvami. Se bojite, da bi se lahko to ponovilo tudi v Stožicah?
Ne zagovarjam komentiranja sojenja. Morda je bilo po tekmi v Mariboru malce vzeto iz konteksta, o analizi sodniških odločitev pa lahko potrdim, da se nisem pogovarjal z nobenim. Verjamem zgodbi, da sodniki služijo nogometu in poskušajo soditi maksimalno korektno. Verjamem, da se ne gredo nobenih zakulisnih igric. Zato tudi ne verjamem, da bi sodniki favorizirali Olimpijo, čeprav kdaj pa kdaj verjetno kdo nenamerno na to pomisli.
Kot trener tretjeuvrščenih Domžal, kluba z všečno letošnjo evropsko izkušnjo in obetavnimi igralci, čutite nepravico, ker ste medijsko prezrti ob vsej pozornosti, ki sta je v Sloveniji deležna Maribor in Olimpija?
Niti ne. Vemo, da sta Olimpija in Maribor paradna konja slovenske lige, je pa tudi res, da so vse razlike, tako medijske ali finančne v smislu vložkov, na igrišču še najmanj vidne. Kot trenerja me veseli, da se tudi drugi klubi razvijamo v nekaterih strukturah. Ne po financah, kjer nismo niti blizu omenjenima kluboma, se pa od njiju učimo. Z nekaterimi inovacijami smo jih celo prehiteli, tako da se ne počutimo manjvredne. To, da se nas v medijih omenja veliko manj, nas ne moti.
Pa vas kaj zaboli po srcu, ko se v Sloveniji nogometna javnost bolj ali manj ukvarja z vprašanjem, ali bo prvak Maribor, ali pa bo naslov ubranila Olimpija. Kot da sploh ne bi bilo drugih v prvi ligi ...
Če bi to vprašali mene, bi odgovoril, da bodo prvak Domžale.
Torej prisegate na slovenski pregovor, kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima?
Nekaj takega, da (smeh, op. p.). Drugače pa o tem, kdo bo prvi, sploh še ne razmišljamo. Pred nami je še ogromno igralnih dni. Če pa govorimo o Olimpiji in Mariboru, največjih slovenskih klubih, sta najmočnejša takrat, ko jima gori pod nogami. V kritičnih razmerah se najboljše odzoveta. Zato si ne smemo zatiskati oči in se pretvarjati, kako je Olimpija pred sobotnim derbijem v krizi.
Domžalčani po 14 krogih Prve lige Telekom Slovenije na lestvici zaostajajo le za Mariborom in Olimpijo. Če bi v soboto osvojili Stožice, bi poskočili na drugo mesto.
Imate skoraj vse, kar imata v tem trenutku Maribor in Olimpija, manjka pa zvesta navijaška skupina, ki bi vas bodrila tudi na gostovanjih.
Pri največjih klubih je to del njihove kulture. V Domžalah tega v zgodovini žal ni bilo. Bi pa poudaril, da imamo na domačih tekmah zvesto občinstvo. Čutimo njegovo podporo, tako v mestu kot prek družbenih omrežij. Želel bi si, da bi ljudje prepoznali stvari, ki jih obljubljamo. Naše tekme so zanimive, ponujamo atraktivno zgodbo. Na naših tekmah pade veliko zadetkov, tako da pridejo na svoj račun tudi bolj zahtevni ljubitelji nogometa.
Domžale so nazadnje igrale v Stožicah poleti, ko so v nepozabnem evropskem spektaklu ugnale West Ham z 2:1.
Če se bo nadaljevala tradicija uspešnih gostovanj Domžal v Ljubljani, boste v soboto zmagali, občinstvo pa videlo kar nekaj zadetkov v mreži Olimpije.
Na statistiko ne dam veliko. To bo nova, posebna tekma. Olimpija se je vrnila v boljše stanje, veseli pa me, da smo v dobri formi tudi mi. To bo res pravi spektakel za gledalce. Bi bil pa vesel, če bi se nadaljevala tradicija (smeh, op. p.).
Se ne bojite, da bi vašim izbrancem, med katerimi ne manjka mladih igralcev, veliko število oglednikov tujih klubov, pa tudi prisotnost selektorja Srečka Katanca v soboto kaj ohromila njihove noge? Zaradi tega ne bo večje treme?
Ne. Peljemo zgodbo, v kateri se igralci absolutno zavedajo discipline v vseh fazah igre. Imajo pa tudi ogromno svobode, da se maksimalno izražajo v najboljši možni luči. A le tako, da ostajajo v funkciji kolektiva. Fantom ne dajemo psiholoških zaprek.
So zelo mladi, a so že sodelovali v uspešni evropski zgodbi. Imamo krasno mešanico vsega, najbolj pa me veseli njihova delavnost. Na voljo nimamo le enajsterice, ampak širok spekter fantov. Pri izbiri marsikomu delam krivico, saj jih je na voljo preveč, razlike med njimi pa so zelo majhne. Vsi, ki so dobili priložnost, so jo maksimalno izkoristili. Tako se jim je dobro delo obrestovalo.
Žal je zgoščen ritem tekem v zadnjih tednih pustil davek. Halilović in Brachi sta tako odpadla za derbi, nekaj igralcev je še vprašljivih. V takšnih trenutkih sem vesel, da imamo širok kader. Tudi to je moč našega kluba.
Izberite najlepši zadetek 14. kroga Prve lige Telekom Slovenije: