Sobota, 13. 6. 2026, 4.00
1 mesec, 1 teden
Iz Francije prihaja neprijetno sporočilo. Tudi za Slovenijo.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
Francosko bojno letalo rafale, nakup katerega bo morda v prihodnosti pogoj za širitev francoskega jedrskega dežnika na posamezno evropsko državo.
Nemško oboroževanje, ki je posledica ruske grožnje, sproža tudi nelagodje – med drugim v Franciji in na Poljskem. V Franciji se krepi strah, da bo nemška vojska postala močnejša od francoske, nekateri Poljaki pa ponovno oboroževanje Nemčije pogojujejo z izplačilom nemške odškodnine Poljski zaradi okupacije med drugo svetovno vojno. Razmere še zapleta zahteva vodje francoskega Nacionalnega zbora Jordana Bardelle, da je pogoj za širitev francoskega jedrskega dežnika na posamezno državo njen nakup francoskih bojnih letal.
Ruski napad na Ukrajino leta 2022 in vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo januarja lani sta Evropo potisnila v nemirne vode. Na eni strani napadalna Rusija, na drugi ZDA, ki hkrati grozijo z umikom iz Nata in odhodom ameriške vojske iz Evrope ter vojaško zasedbo Grenlandije.
Napoved o nemški vojski kot najmočnejši v Evropi
Veliko oči se je pri tem usmerilo v Nemčijo, ki ima najmočnejše gospodarstvo na stari celini in s tem potencial za gradnjo močne vojske. Kancler Friedrich Merz (CDU) je tako napovedal, da bo nemška vojska postala najmočnejša konvencionalna armada v Evropi.
Medtem ko številne evropske države pozdravljajo močnejši bundeswehr zaradi krepitve lastne varnosti v primeru ruskega napada, v Parizu narašča zaskrbljenost zaradi izgube vojaške prevlade v EU.
Nemški obrambni proračun bo presegel francoskega
Ko je Rusija leta 2022 začela obsežen napad na Ukrajino, sta Francija in Nemčija porabili skoraj enak znesek za obrambo. Do leta 2029 pa naj bi se nemški obrambni proračun povečal na najmanj 150 milijard evrov, kar je približno dvakrat več od francoskega, piše britanski medij The Economist.
Nemška vojska naj bi bila v prihodnosti najmočnejša konvencionalna vojska v Evropi.
Načelnik generalštaba francoskih oboroženih sil Fabien Mandon je na zaslišanju v senatu prejšnji mesec izpostavil vprašanje tveganja. Francija bo namreč čez pet let zaostala za vzhodno sosedo na področju, na katerem je do zdaj prevladovala.
Dozdajšnji model sodelovanja: francoska vojaška sila in nemška gospodarska moč
Kot piše omenjeni britanski medij, je dozdajšnje francosko-nemško sodelovanje temeljilo na tihem ravnotežju: Francija je nosila vojaško breme, Nemčija pa je imela gospodarsko moč. Francija je bila kot edina jedrska sila v EU ter z bogatimi izkušnjami v tujih operacijah in strateških ukrepih navajena prevzeti vodilno vlogo.
Predsednik Emmanuel Macron je na primer združil moči z Britanijo, da bi oblikoval t. i. koalicijo voljnih za Ukrajino. Namenjena je bila uporabi v primeru prekinitve ognja. Nemčija se je pridružila zavezništvu, toda kancler Merz je okleval glede zagotavljanja kopenskih enot.
Javno navdušenje nad nemškim oboroževanjem
Francoski vojaški uradniki so bili kritični do nizke pripravljenosti Nemčije za tveganje in njene nagnjenosti k iskanju podpore ZDA. "Moramo biti sposobni ponovno razmisliti o vojskovanju – brez ZDA –, vendar tega (Nemci, op. p.) nikakor niso pripravljeni storiti," je dejal neki francoski vojaški uradnik. Na drugi strani se Francozi še vedno strinjajo z Britanci o večini obrambnih vprašanj.
Skoraj polovica Poljakov meni, da krepitev nemške vojske pomeni tudi krepitev varnosti njihove države (pred morebitnim ruskim napadom, op. p.), a po drugi strani številni poljski politiki, med drugim poljski desni predsednik Karol Nawrocki (na fotografiji), ponovno nemško oboroževanje povezujejo z nemškim izplačilom vojne škode Poljski v višini 1,3 bilijona evrov zaradi nemške okupacije med drugo svetovno vojno. Nawrocki predlaga, da bi Nemčija vojno škodo izplačala v obliki financiranja poljske vojaške industrije in oboroževanja poljske vojske. Nemčija izplačilo vojne škode zavrača, ker je že leta 1953 sklenila sporazum s takratno komunistično Poljsko.
V Evropi je že omenjena Merzeva obljuba, da bo bundeswehr postal najmočnejša konvencionalna vojska v Evropi in da bo do leta 2035 povečal število vojakov za 40 odstotkov, naletela na odobravanje številnih. Macron se tudi že dolgo zavzema za večjo strateško avtonomijo Evrope. Večji nemški prispevek bi lahko pomagal doseči ta cilj.
Za zaprtimi vrati se pojavlja zaskrbljenost
Poljska in baltske države so pomirjene z Merzevo obljubo, prav tako Italija. Lanska raziskava je pokazala, da 48 odstotkov Poljakov meni, da bi krepitev bundeswehra izboljšala varnost njihove države. Le 25 odstotkov se jih ni strinjalo, piše The Economist.
Toda Francozi so za zaprtimi vrati zaskrbljeni – in ne le zato, ker nimajo finančnega manevrskega prostora za primerljive izdatke. "To je očitno tabu tema," je dejal visoki francoski vojaški uradnik in dodal, da je za Francoze nepredstavljivo, da bi imela Nemčija največjo vojsko v Evropi.
V Parizu pozorno spremljajo vzpon AfD
Nihče v francoskem establišmentu danes ne gleda resno na Nemčijo kot na grožnjo njenim partnerjem v Natu – kljub trem nemškim vdorom na francoska tla (mišljene so nemško-francoska vojna leta 1870 ter prva in druga svetovna vojna, op. p.). So pa v Parizu zaskrbljeni zaradi vzpona AfD, katere predstavniki so s svojo do Rusije prijazno retoriko že večkrat pritegnili pozornost.
Kako bo vzpon proruske AfD vplival na evropske obrambne strukture in razmerja med članicami EU?
Obenem Francija že desetletja sledi geopolitičnemu načelu: nemška moč mora ostati vključena v multilateralne strukture, kot sta EU in Nato. Obet vojaško prevladujoče Nemčije torej vzbuja nasprotujoča si čustva.
Strah pred nemško orožarsko konkurenco
"Za olajšanjem se skrivajo tudi občutki, ki jih naši zavezniki ne izrazijo na glas iz vljudnosti: tiho, zgodovinsko zakoreninjeno nelagodje ob možnosti celine, na kateri je Nemčija spet daleč najmočnejša vojaška sila," je o nemškem ponovnem oboroževanju dejala sopredsedujoča stranki Zelenih Franziska Brantner.
Drugi razlog za živčnost v Parizu je vse večja industrijska konkurenca. Francija ima vodilna obrambna podjetja, kot so Dassault, Thales, Safran in Naval Group, ki so pred kratkim prejela pomembna izvozna naročila.
Propad skupnega francosko-nemškega projekta FCAS
Francija in Nemčija pa ste na primer tekmici pri gradnji bojnih tankov, kjer se obe državi potegujeta za izvozne pogodbe. Če bi se dodatne nemške naložbe usmerile v tehnološke izboljšave in učinkovitejšo proizvodnjo, bi lahko Francija zaostala, piše The Economist.
Macron vabi Nemčijo, ki obljublja vzpostavitev najmočnejše konvencionalne vojske v Evropi, v svojo novo obrambno doktrino naprednega odvračanja. Po drugi strani je skupni francosko-nemški projekt najsodobnejšega bojnega letala očitno zašel v slepo ulico.
Poleg tega so notranji spori med francoskim proizvajalcem letal Dassault in nemško podružnico podjetja Airbus ogrozili skupni letalski projekt Future Combat Air System (FCAS). Ta je bil Macronov "ljubljenček", ki je med drugim vključeval razvoj lovskega letala naslednje generacije. Za projekt FCAS zdaj velja, da je končan.
Macronov koncept naprednega odvračanja
Francija namerava s svojim jedrskim odvračanjem preprečiti prihodnje neravnovesje v konvencionalnih oboroženih silah. Marca je Macron predlagal novo doktrino naprednega odvračanja – koncept sodelovanja z drugimi evropskimi državami, v katerem naj bi Nemčija igrala vlogo ključnega partnerja.
Zamisel, ki stoji za tem, je, da bodo evropske konvencionalne oborožene sile podpirale francosko odvračanje, na primer s skupnimi vajami ali operacijami, v katere so vpletena francoska lovska letala, ki lahko nosijo jedrsko orožje.
Bi zmaga Nacionalnega zbora sprožila nove napetosti?
Michel Duclos iz pariškega možganskega trusta Institut Montaigne vidi napredno odvračanje (gre za strategijo, pri kateri zavezništvo premakne svoje obrambne in odvračalne zmogljivosti bližje mejam potencialnega nasprotnika, da bi preprečilo agresijo, še preden se ta sploh začne, op. p.) kot način za vključitev rastočih nemških konvencionalnih oboroženih sil v širši evropski projekt.
Jordan Bardella (Nacionalni zbor) pogojuje širitev francoskega jedrskega dežnika z nakupi francoskih bojnih letal rafale.
Vendar pa bi, če bi na predsedniških volitvah prihodnje leto na oblast prišla desničarska populistična stranka Nacionalni zbor (RN), to sprožilo nove napetosti.
Nakup francoskih letal v zameno za francoski jedrski dežnik?
Jordan Bardella, potencialni predsedniški kandidat Nacionalnega zbora, trdi, da bi morali biti francoske jedrske zaščite deležni le tisti zavezniki, ki bi kupili francoska lovska letala, ne pa ameriških.
Po pisanju The Economista tudi drugi evropski nacionalisti postavljajo pogoje za svojo odobritev: nekateri poljski poslanci iz vrst desnice na primer zahtevajo, da se nemško ponovno oboroževanje poveže s plačilom nemške vojne odškodnine Poljski zaradi škode, storjene med drugo svetovno vojno.
Kdo ima rafale, kdo F-35 in kdo gripne?
Kot piše ameriški medij Politico, se osem evropskih držav (Nemčija, Poljska, Grčija, Nizozemska, Belgija, Danska, Švedska in Norveška) pogovarja o jedrskem sodelovanju s Francijo v okviru pobude, ki jo je spodbudil Macron. To vključuje skupne jedrske vaje, izmenjavo informacij in morda začasno namestitev francoskih lovskih letal rafale, ki lahko nosijo jedrsko orožje, v zavezniških državah.
Čeprav Bardella ni nasprotoval evropski razsežnosti vitalnih interesov Francije, bi zahteva, da se zavezniške države odpovedo F-35, verjetno omejila navdušenje nad francosko jedrsko pobudo, piše Politico. Sedem od osmih držav, ki se pogajajo s Francijo, je nabavilo F-35. Med njimi Grčija uporablja tudi letala rafale, Švedska pa ima svoja letala gripen.
Med drugimi evropskimi kupci francoskega lovca sta tudi Hrvaška in Srbija.
