Petek, 13. 7. 2018, 17.18
6 let, 4 mesece
Primerjava enajsteric finalistov letošnjega SP
Pokukali smo v drobovje finalistk. Kdo je boljši, Francija ali Hrvaška?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,33
2
V nedeljo se bo, vsaj v Franciji in na Hrvaškem, zagotovo pa še marsikje drugje, za dve uri ali pa še celo več ustavil svet. V tem času bomo izvedeli, kdo bo novi svetovni nogometni prvak. Pred velikim finalom, ki bo ob 17. uri na štadionu Lužniki v Moskvi, smo podrobno analizirali predvideni enajsterici obeh finalistk in poskušali najti vprašanje na odgovor, kdo je boljši in zakaj.
Pri izbiri predvidenih enajsteric, ki naj bi ju pred velikim finalom izbrala selektorja Francije Didier Deschamps in Hrvaške Zlatko Dalić, smo upoštevali igralni sistem 4-1-4-1.
Hrvaška je na tem svetovnem prvenstvu sicer dvakrat zaigrala v sistemu 4-2-3-1 in šestkrat v sistemu 4-3-3 oziroma 4-1-4-1. Kakor vzamete.
Francija je samo na prvi tekmi letošnjega prvenstva zaigrala v sistemu 4-3-3, na preostalih petih tekmah pa je njen selektor vztrajal pri sistemu 4-2-3-1.
Pri oceni igralcev smo upoštevali ugled v nogometnem svetu in predvsem igre na letošnjem svetovnem prvenstvu.
Vratarja:
Hugo Lloris (Francija):
Kapetan francoske reprezentance, ki brani za Tottenham, je v zadnji sezoni angleške premier lige poskrbel za nekaj napak, zaradi česar so bili navijači evropskih podprvakov pred začetkom letošnjega svetovnega prvenstva nekoliko zaskrbljeni, a očitno zaman.
31-letni dolgoletni reprezentant Francije je v Rusiji eden od njenih zanesljivejših mož, poskrbel pa je tudi za nekaj izjemnih obramb. V spomin se je vtisnila predvsem tista po strelu Belgijca Tobyja Alderweirelda v polfinalu.
Ocena: 7/10
Danijel Subašić (Hrvaška):
Vratar, ki že nekaj let navdušuje v Monacu, je tudi v Rusiji dokazal, da je hrvaška reprezentanca izjemno dobro pokrita na vseh igralnih mestih, tudi na vratarskem, s katerim je imela v preteklosti nekaj težav.
Na letošnjem svetovnem prvenstvu prav veliko dela ni imel, a ko je bilo treba stopiti v ospredje, je to storil. Tudi pri enajstmetrovkah, po katerih so Hrvati napredovali najprej iz osmine finala in potem še četrtfinala. Tudi v polfinalu se je proti Angliji izkazal z nekaj obrambami.
Ocena: 7/10
Leva bočna branilca:
Lucas Hernandez (Francija):
Izjemno hitri soigralec Jana Oblaka pri madridskem Atleticu, ki sicer nekoliko šepa pri tehniki, a ker je star šele 22 let, ima časa, da to popravi, še dovolj. Na letošnjem svetovnem prvenstvu se je dobro obnesel.
Razen na prvi tekmi proti Avstraliji, na kateri je bil, podobno kot vsi Francozi, precej zadržan, je dobro okupiral in še bolje branil levo stran, ko je igrala Francija. Je zelo agresiven nogometaš, ki opravi tudi veliko umazanega, širšim množicam pogosto nevidnega dela.
Ocena: 6,5/10
Ivan Strinić (Hrvaška):
Pogosto najbolj kritizirani hrvaški reprezentant, ki se mu velikokrat prikradejo napake, podobno je bilo tudi v polfinalu proti Angliji, a teh napak je bilo letos poleti v Rusiji zelo malo.
Ne ponuja prevelikega presežka, k igri pristopa previdno in veliko bolj zadržano kot številni njegovi soigralci, raje išče najbolj gotovo pot pretoka žoge do naslednjega soigralca, a tiho opravlja vse naloge, ki jih pred njega postavi njegov selektor.
Ocena: 6/10
Leva centralna branilca:
Samuel Umtiti (Francija):
Eden izmed ključnih mož Francije, ki bo, če Francozom uspe, eden izmed tistih, ki so na poti do naslova naredili največ. Njegov gol proti Belgiji v polfinalu je eden od glavnih trenutkov Francije na letošnjem svetovnem prvenstvu.
Na letošnjem prvenstvu je naredil nekaj napak, marsikdo se ga bo spomnil tudi po neumnem igranju z roko na tekmi proti Avstraliji, a v izločilnih delih igra zelo dobro in odločno. Na levi strani francoske obrambe res ni težav.
Ocena: 7,5/10
Domagoj Vida (Hrvaška):
Nogometaš, ki ga tare počasnost, a je pogosto zelo nevaren tudi v napadu, kar je dokazal tudi z golom proti Rusiji v četrtfinalu. Je zelo dober v skok igri in dominanten v svojem kazenskem prostoru.
Zaradi počasnosti ima težave, ko brani visoko, a daleč od tega, da ne bi našel rešitev za nasprotnikove napadalce. Letos poleti nase zagotovo ni opozoril samo z videoposnetkom iz garderobe po tekmi z Rusijo, ampak tudi na igrišču.
Ocena: 6,5/10
Desna centralna branilca:
Raphael Varane (Francija):
Steber obrambe Real Madrida, ki je v zadnjih petih letih osvojil štiri naslove evropskega prvaka, in steber obrambe Francije, ki je zagotovo eden izmed najboljših branilcev na svetu. Star pa je šele 25 let, zato se Francozom, ko pomislijo na prihodnost in obrambo, lahko kar smeji.
Da res spada v sam svetovni vrh, dokazuje tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu. Predvsem v četrtfinalu, ko so se Francozi udarili z Urugvajem, je bil povsod. Blokiral je strele nasprotnikov, zapiral prostor in tudi zadel. On je bil tisti, ki je zabil prvi gol in odprl Urugvaj, ki je na koncu padel z 2:0.
Ocena: 9/10
Dejan Lovren (Hrvaška):
Nogometaš Liverpoola je branilec, ki ima vse. Hitrost, skok, dobro bere igro, tudi tehnično ni slab. Toda kljub temu se pogosto znajde na udaru kritikov, v Angliji pa se iz njegovih napak, ki so včasih res neverjetne, norčujejo že nekaj časa.
Na srečo hrvaških navijačev se mu ob spremljanju tekem letošnjega svetovnega prvenstva ne morejo, saj 29-letnik, ki je zase po zmagi v polfinalu rekel, da spada med najboljše na svetu, napak ne dela. No, pravzaprav je eno že naredil. V skupinskem delu, ko so Hrvati Argentince na koncu razbili s 3:0, je nasprotniku omogočil stoodstotno priložnost. Toda Enzo Perez je z nekaj metrov zgrešil prazna vrata. Pri izidu 0:0. Kdo ve, kako bi bilo, če bi bilo drugače …
Desna bočna branilca:
Benjamin Pavard (Francija):
Odkritje letošnjega svetovnega prvenstva, ki se je v postavi Franciji znašel zaradi poškodbe Djibrila Sidibeja. Priložnost je zagrabil z obema rokama.
Iz tekme v tekmo je ta nogometaš Stuttgarta, ki pa bo že letos poleti verjetno našel nov, boljši klub, napredoval in v finale prihaja samozavesten. Pripravljen, da na najbolj pomembni tekmi navduši še enkrat. Enkrat je že navdušil, in to zelo močno. S spektakularnim golom pri zmagi nad Argentino s 4:3 v poslastici letošnjega mundiala, ko je poskrbel za enega od najlepših, če ne celo najlepši gol prvenstva.
Šime Vrsaljko (Hrvaška):
Še en nogometaš madridskega Atletica, ki vse počne sto na uro in je pogosto neulovljiv za nasprotnikove nogometaše, na letošnjem svetovnem prvenstvu pa je navdušil tudi s precej natančnimi predložki, česar od njega nismo ravno vajeni.
Predvsem na zadnjih dveh tekmah je bil odličen. V polfinalu je prispeval izjemno asistenco za izenačujoči gol v rednem delu tekme, že pred tem pa poskrbel še za nekaj nevarnih podaj v nasprotnikov kazenski prostor. V obrambi je svoje delo tudi opravil zelo dobro.
Defenzivna branilca:
N'Golo Kante (Francija):
Nogometaš, ki ga je polno igrišče. Vezist, ki naj bi bil najbolj zaslužen za senzacionalni naslov angleškega prvaka Leicester Cityja in zdaj že dve leti navdušuje tudi pri Chelseaju. Leta 1998 je imela Francija Didierja Deschampsa, letos ima njega.
Tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu blesti. Po mnenju številnih je celo najboljši igralec Francije v Rusiji. Če bo navdušil tudi v finalu, bi se moral ta 27-letni nogometaš znajti pri vrhu izbora za zlato žogo ob koncu leta, so celo prepričani številni. Težko jim je ugovarjati.
Ocena: 9/10
Marcelo Brozović (Hrvaška):
Nogometaš, ki je na letošnjem svetovnem prvenstvu začel samo tri tekme, a je bil na igrišču od prve do zadnje minute na obeh tekmah, na katerih so Hrvati najbolj navdušili. V skupinskem delu proti Argentini in v polfinalu proti Angliji. Torej na obeh tekmah, pred katerima Hrvati niso imeli vloge favorita.
V začetni postavi ga lahko pričakujemo tudi tokrat. Za njim so zelo dobri nastopi in zelo dobre igre, s katerimi si bo zagotovo lahko izboljšal status pri milanskem Interju, s katerim v zadnjem času ni bil najbolj zadovoljen. Ali pa seveda položaj ob pogajanju s katerim izmed snubcev, ki jih po koncu prvenstva zagotovo ne bo manjkalo …
Ocena: 7/10
Centralni vezisti:
Paul Pogba (Francija):
Nad pogosto kritiziranim Francozom že dve leti visi več senca več kot 100 milijonskega prestopa v Manchester Unitedom, vsaka njegova poteza je pod drobnogledom, a na letošnjem svetovnem prvenstvu igra zelo dobro in predvsem odgovorno.
Ni ravno nogometaš, ki razigrava svojo ekipo, a pogosto s prodori po sredini odpira prostor za soigralce, letos poleti pa je zelo discipliniran tudi v obrambi. Za njim je zelo dobro prvenstvo, morda manjka le še gol. Na vseh velikih tekmovanjih do zdaj, na katerih je igral (svetovno prvenstvo 2014 in evropsko prvenstvo 2016), je ga je dosegel. Ga je letos prihranil za finale?
Ocena: 8,5/10
Luka Modrić (Hrvaška):
Prvi zvezdnik Hrvaške, ki je ta status, tako kot na skoraj vseh tekmovanjih do zdaj, upravičil tudi letos. Eden od najboljših nogometašev na svetu, eden od boljših vezistov v zgodovini nogometa, ki navdušuje tudi v Rusiji.
Izjemno prefinjeno in suvereno povezuje hrvaško igro, razigrava soigralce in tudi v obrambi postori, kar mora. Ob tem je zabil tudi dva gola, posebej lep je tisti za veliko zmago nad Argentino v skupinskem delu tekmovanja, in zabil tudi obe enajstmetrovki pri strelih z bele točke proti Rusiji in Danski. Res je, da je proti Skandinavcem enajstmetrovko v podaljšku tudi zapravil, a je tudi na tisti tekmi blestel. Prav njegova izjemna globinska podaja je poskrbela, da so Hrvati najstrožjo kazen na tisti tekmi sploh imeli.
Po tem, ko je z Real Madridom letos še četrtič postal evropski prvak in bil med njegovimi ključnimi nogometaši, bi bil, če Hrvaška postane svetovni prvak, morda celo glavni kandidat za zlato žogo. Je morda ta 32-letnik prvi človek po dolgem desetletju čakanja, ki bo izbran za najboljšega nogometaša na svetu, pa mu ne bo ime Lionel Messi ali Cristiano Ronaldo?
Ocena: 9,5/10
Blaise Matuidi (Francija):
Nogometaš Juventusa, ki na letošnjem svetovnem prvenstvu igra na nevsakdanjem položaju, je mešanica levega krila in osrednjega vezista. V obrambi hodi proti sredini, v napadu se pomakne ob avt linijo.
Ni ravno veliko nogometašev, ki bi takšno selektorjevo zamisel v prakso spremenili tako dobro, kot to počne on. Čeprav se marsikdo čudi, zakaj namesto njega pri Franciji ne igra kdo drug, je za njim zelo dobro prvenstvo. Zdaj mora to potrditi le še z uspešnim nastopom v finalu.
Ocena: 7/10
Ivan Rakitić (Hrvaška):
Dolgoletni nogometaš Barcelone, ki že zato seveda spada med najboljše veziste na svetu, je to dokazal tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu. Z Modrićem tvorita enega najboljših veznih parov na svetu. V Švici rojeni nogometaš hrvaških korenin je zadržan, nikoli ne sili v ospredje, a je za igro Hrvaške še kako pomemben.
Dobro podaja, nevaren je predvsem pri dolgih podajah, dobro povezuje igro v napadu in zapira prostor v obrambi, nemalokrat pa je nevaren tudi v napadu. To je dokazal tudi z golom proti Argentini. Zelo inteligenten nogometaš, ki je tudi v Rusiji pokazal, zakaj že tako dolgo igra tako pomembne vloge v najboljših evropskih klubih.
Ocena: 8,5/10
Desno krilo:
Kylian Mbappe (Francija):
Trenutno morda celo najbolj vroče ime svetovnega nogometa, za katerim sta pri 19 letih že dve sezoni igranja na najvišji ravni, 180 milijonski prestop in zdaj še uspešen nastop na svetovnem prvenstvu. Zelo uspešen.
Čeprav je najstnik, je zabil celo tri gole in navdušil predvsem v osmini finala, ko je bil za Argentince nerešljiva uganka. Tehnično zelo sposoben nogometaš, ki pa še bolj navdušuje s svojo hitrostjo, je že morda celo udarni človek evropskega podprvaka, ki bo letos morda postal tudi svetovni prvak. Čudežni deček svetovnega nogometa, ki bi se lahko zapisal med najboljše v zgodovini.
Ocena: 9/10
Ante Rebić (Hrvaška):
Fant, ki so ga, vsaj na Hrvaškem, za čudežnega dečka označili že pred leti, a je potem malce prehitro poletel v višave in strmoglavil. Kot najstnik se je iz Splita v nekaj milijonskem prestopu preselil v Fiorentino, a potem po selitvah v razne klube pravo mesto našel šele v Frankfurtu, kjer ga je pod svoje okrilje vzel nekdanji hrvaški selektor Niko Kovač, izbrusil diamant in ga vrnil nazaj v reprezentanco.
Na zadnjem svetovnem prvenstvu se je "izkazal" z rdečim kartonom. Letos je nase opozoril povsem drugače. Z desne strani nenehno terorizira nasprotnikove obrambe, je agresiven kot pitbul in nenehno seje strah med nasproti stoječe nogometaše. Nepozaben je seveda tudi njegov gol za 1:0 proti Argentini.
Ocena: 8/10
Levo krilo:
Antoine Griezmann:
Prvo ime francoske reprezentance, ki v zdajšnji formaciji evropskih podprvakov pravzaprav igra kot povlečeni napadalec, tega statusa letos poleti ni povsem upravičil. Njegovo eksplozijo še čakamo, morda ga je v pripravah na letošnje svetovno prvenstvo zmotilo tudi dolgo odločanje o tem, kakšna bo njegova prihodnost. Na koncu je zavrnil Barcelono in ostaja pri Atleticu Madrid, a v Rusiji za zdaj ponudil premalo.
No, kljub temu je pri treh golih in dveh asistencah, kar je daleč od slabega, a pričakovali smo več, kar je le dokaz, za kako dobrega napadalca gre. Morda pa najbolje hrani za konec in bo odločil finale.
Ivan Perišić:
Eden od boljših hrvaških nogometašev, ki je zvezdnik milanskega Interja in želja številnih evropskih velikanov, je na letošnjem svetovnem prvenstvu vse do polfinala pokazal veliko manj, kot smo od njega pričakovali. Resda je zabil gol proti Islandiji, a tista tekma ni bila pomembna. Drugje ga ni bilo.
Potem pa je v polfinalu z izjemnim golom najprej poskrbel za izenačenje proti Angliji in potem še podal za zmagoviti gol. Očitno se je pred tem le ogreval. Kaj potemtakem lahko od njega pričakujemo v nedeljo?
Ocena: 7,5/10
Napadalca:
Olivier Giroud (Francija):
Napadalec, ki je pogosto tarča kritik in tudi posmeha, a je za igro selektorja Francije zelo pomemben. Glede na to, da se je Francija najbolj mučila na prvi tekmi prvenstva proti Avstraliji, ki je bila edina, na kateri izkušeni napadalec Chelseaja ni igral od prve minute, ima Deschamps očitno prav.
Toda po drugi strani statistika napadalca, ki na šestih tekmah in v 465 minutah igre ni dosegel niti enega gola, daje prav vsem tistim, ki se ne morejo sprijazniti s tem, da igra. Ampak njegova vloga v moštvu je bolj pomembna zaradi ustvarjanja prostora za soigralce, čeprav je res, da se je z nekaj zapravljenimi priložnostmi v polfinalu malce osmešil.
Mario Mandžukić (Hrvaška):
Pri njemu lahko povlečemo vzporednici z Giroudom. Tudi on ni ravno nogometni Mozart, a je za igro Hrvaške zelo pomemben. Je nesebičen, zelo agresiven in borben napadalec, ki je pogosto tarča kritikov in predmet polemik o tem, zakaj namesto njega ne igra kdo drug, a letos zagotovo ni tako.
Napadalec Juventusa je v polfinalu zabil zgodovinski gol, ki je Hrvatom prinesel finale. V četrtfinalu je proti Rusiji poskrbel za podajo, med strelce pa se je vpisal tudi v osmini finala proti Danski. Za njim je sijajno prvenstvo.
Ocena: 8,5/10
2