konferenčna liga
NK Maribor
Petek, 14. 3. 2025, 20.00
2 uri, 2 minuti
Zgodovinska povezanost Maribora in Fiorentine
Neverjetna zgodba o tem, zakaj se je v Mariboru zgodila vijoličasta revolucija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,19
Fiorentina že dolgo čuti ljubezen do vijoličaste barve.
V Celju po imenitnem evropskem uspehu, ko so si izbranci Alberta Riere po epskem dvoboju v Thunu zagotovili vstop v četrtfinale konferenčne lige, vlada ogromna evforija. Vstopnice za naslednji spektakel, 10. aprila bo v knežjem mestu gostovala slovita Fiorentina, se prodajajo kot vroče žemljice. Na Štajersko tako prihaja italijanski velikan, ki si zasluži posebno mesto v zgodovini slovenskega klubskega nogometa. Izkoristili smo trenutek in se spomnili na očarljivo zgodbo, nastalo pred več kot šestimi desetletji, ko so se pri Mariboru odločili, da bodo nastopali v vijoličastih dresih. Vse zaradi navdušenosti takratnega kapetana Ota Blaznika nad barvo dresa Fiorentine.
Ko je postalo jasno, da se bosta v četrtfinalu konferenčne lige udarila Celje in Fiorentina, smo se spomnili na pogovor, ki smo ga na Sportalu pred leti opravili z legendarnim nogometašem Maribora Otom Blaznikom. Maribor je v obdobju državne samostojnosti postal slovenski klub z največ trofejami, dosegal tudi imenitne uspehe v Evropi, vseskozi pa izžareval ljubezen do vijoličaste barve, ki se je zasidrala globoko v srca ljubiteljev nogometa na Štajerskem.
V zadnjih sezonah so Mariborčani v evropskih tekmovanjih izgubili stik z elito. Zdaj najodmevnejše rezultate dosega njihov štajerski rival. Celjani so se tako v četrtek po dramatičnem srečanju v Švici uvrstili med osem najboljših v konferenčni ligi, prihodnji mesec pa se bodo za nov podvig, preboj v polfinale, pod vodstvom neustrašnega stratega Alberta Riere pomerili z italijanskim velikanom Fiorentino.
Nogometaši Fiorentine so v osmini finala izločili Panathinaikos. Na povratni tekmi so v deževnem vremenu premagali grškega velikana s 3:1. Ker so na prvi tekmi v Atenah izgubili z 2:3, so se uvrstili med najboljših osem v konferenčni ligi.
V Celje tako prihajajo vijolice iz Toskane, dvakratni zaporedni finalisti konferenčne lige. Pa še zdaleč ne bodo prve vijolice, ki so letos gostovale v knežjem mestu. Osmega februarja se je namreč na stadionu Z'dežele že mudil Maribor (2:1). Da pa so nogometaši Maribora sploh postali vijolice, se lahko zahvalijo prav aktualnemu evropskemu tekmecu Celja in svojemu legendarnemu kapetanu Blazniku. Predstavljamo vam zgodbo, kako je sploh prišlo do tega, da je mesto ob Dravi obnorela strast do vijoličaste barve.
Sprva je bil Maribor rdeče-bel
Nogometni klub Maribor je bil ustanovljen 12. decembra 1960, njegovi igralci pa so sprva nosili rdeče-bele drese. Štajerska prestolnica pred 65 leti sploh še ni slutila, da se bo v Ljudskem vrtu kmalu zanetila vijoličasta revolucija, ki bo nato odmevala po vsej Evropi in na stadion pod Kalvarijo pripeljala največje zvezdnike na svetu.
Prejšnji mesec so na stadionu Z'dežele že gostovali navijači v vijoličastem. Maribor je na slovenski kulturni praznik premagal Celjane z 2:1.
Ko je NK Maribor odigral prvo prijateljsko tekmo in se konec leta 1960 pomeril s Kovinarjem, so njegovi nogometaši nosili dres, ki je barvno posnemal rdeče-bel mestni grb. Tako je bilo odločeno na ustanovnem občnem zboru. Kazalo je, da je odločitev dokončna in da se bodo morali nogometaši, obenem pa tudi ljubitelji nogometa navaditi na omenjeni barvi. Sledilo pa je zaporedje zgodovinskih trenutkov, ki so vse obrnili na glavo.
V Jugoslaviji ni bilo še nobenega z vijoličastimi dresi
Takratni kapetan Maribora Oto Blaznik je nekega zimskega dne dobil v roke izdajo že takrat priljubljenega italijanskega športnega dnevnika La Gazetta dello Sport in se zaljubil v eno izmed fotografij.
Maribor je hitro sprejel vijoličasto barvo za svojo. Obožuje jo mlado in staro, fantje in dekleta.
"Rdeče barve je bilo takrat res preveč (smeh, op. p.). Ko sem listal časopis, je bil čez celo stran upodobljen nogometaš Fiorentine v vijoličastem dresu. Zelo mi je bil všeč. Kot kapetan moštva sem na prvi seji upravnega odbora predlagal, da spremenimo barvo dresa. Prinesel sem časnik in jim pokazal fotografijo. Večini je ugajala, posebej zato, ker v Jugoslaviji ni bilo nobenega kluba z vijoličasto barvo, rdeč pa je bil skoraj vsak drug. Bilo je veliko mencanja, številni so dvomili. Takrat je bila komunistična partija zelo močna, a smo imeli dovolj podpornikov. Nekateri izmed njih so igrali tudi v Avstriji pri dunajskem klubu Austria, ki je imel vijoličast dres, tako da so lažje razumeli željo," se je zgodovinskega dogodka, ki se je v Mariboru zgodil pred 64 leti, dobro spominjal Blaznik.
S tem dejanjem je poskrbel za rojstvo svete barve, ki se je zasidrala v srca častilcev štajerskega nogometnega ponosa NK Maribor. "Institucije, ne le kluba," je rad pogosto dodal nekdanji športni direktor Zlatko Zahović, ki je Maribor popeljal na elitni evropski zemljevid in predstavljal fenomen.
Mariborski mestni grb bi moral biti vijoličasto-rumen
Vijoličasti dres je bil takrat nekaj povsem novega za jugoslovanski nogometni prostor. Maribor je leta 1959 izgubil Nogometni klub Branik, ki je prisegal na belo-črni dres. Razpuščen je bil po politični poti, tako da je mesto ob Dravi zaradi "afere Karlovec" (nogometaši Karlovca so v boju za drugo jugoslovansko ligo gostovali v Mariboru, nato obtožili gostitelje, da so bili zastrupljeni, in protestno odpotovali domov, op. p.) s političnim dekretom ostalo brez velikega kluba.
Tako so navijači Maribora v vijoličasto obarvali London leta 2014, ko so v ligi prvakov gostovali pri angleškem velikanu Chelseaju.
Leto dni pozneje se je rodil NK Maribor, ki je v zadnjih letih iz navadnega in zelo oboževanega štajerskega kluba prerasel v nekaj več. Postal je zgled slovenskim tekmecem, tako po rezultatih kot tudi po organizacijskih uspehih.
"Vijoličasta barva je obnorela Maribor, lahko bi rekli, da tudi vso Slovenijo. Zdaj bi moral biti mestni grb vijoličasto-rumene barve. Posrečilo se mi je, da sem odkril nov simbol Maribora," je Blaznik ponosen na to, da je prav njegova pogumna ideja pripomogla k temu, da so nogometaši Maribora dobili prepoznavne vijoličaste drese.
Pred tekmami so drese barvali na roke
Oto Blaznik se je močno zapisal v zgodovino NK Maribor. Bil je njegov prvi kapetan. Bil je tudi prvi strelec vijolic na krstnem nastopu v Ljudskem vrtu.
"Le kdo ne bi bil ponosen na to? To se je zgodilo leta 1961. Današnji rodovi, ki hodijo na tekme, se včasih sprašujejo, ali je res, da sem bil jaz tisti, ki je predlagal vijoličasto barvo. Ob slavnostni prireditvi ob 50-letnici kluba je bilo o tem nekaj zapisanega in povedanega, tako da mogoče zdaj to ve vsak deseti. Iz roda v rod se to pač ni toliko ohranjalo," se redno srečuje z vprašanji nevednežev, ki ne verjamejo njegovi "filmski" zgodbi.
A je še kako resnična. Tako kot težave, ki so sledile, saj je bilo leta 1961 težko dobiti dres vijoličaste barve. Nogometaši so se vseeno znašli in poprijeli za čopiče.
"Takrat sem bil zaposlen v tekstilni prodajalni in poskrbel, da smo vse drese pobarvali v vijoličasto. Ta barva se je tako prikupila ljudem, da so mariborski avtobusi sčasoma postali vijoličasti, hotel Slavija se je obarval vijoličasto. Ljudje so to barvo vzeli za svojo. Vsi športniki so takrat začeli nositi vijoličaste drese. Rokometaši, košarkarji, kegljači. Bilo je noro," se spominja Blaznik, ki se je rodil pred 87 leti v Radljah ob Dravi, nato pa postal prvi kapetan NK Maribor, pa tudi prvi strelec vijolic na krstnem nastopu v Ljudskem vrtu.
Komunistična oblast ni marala vijoličaste barve
Mariborčani so v vijoličastih dresih prvič zaigrali na začetku leta 1961, ko je bila v Sloveniji reprezentanca Alžirije. Takrat še ni bila samostojna država, ampak francoska kolonija, a je imela svojo selekcijo. Igralci Maribora so se prvič znašli v težavah, saj je močno deževalo. Ker so imeli pobarvane drese, so dresi kmalu izgubili vijoličasto barvo in postali bledi.
"Barvo smo imeli po koži, tako da smo se morali po tekmi dobro umiti (smeh, op. p.). Na srečo takrat še niso prodajali obstojnih barv, tako da so šle zlahka s kože," je dejal, spomnil pa se je tudi srečanj, na katerih se mu je vijoličasta barva vtrla v kožo zaradi močnega potenja.
Viole so zelo ponosne na Ota Blaznika. Njegova podoba v Ljudskem vrtu krasi tudi navijaške zastave.
"Takšna barva je bila po eni strani na Štajerskem bolj cerkvena, katoliška. Komunistična oblast je ni najbolje sprejela, a ko je videla, da so jo ljudje sprejeli z odprtimi rokami in jo določili za svojo, niso spreminjali odločitve," je pojasnil legendarni nogometaš Maribora.
Tudi Fiorentina je bila sprva rdeče-bela
Zanimivo je, da je zgodovina razvoja dresov Fiorentine na las podobna mariborski. Do leta 1926 so bili v znanem italijanskem klubu, ki se bo prihodnji mesec v četrtfinalu konferenčne lige dvakrat spoprijel s Celjem, zaradi povezanosti z mestnim grbom Firenc v veljavi dresi z rdečo in belo barvo, nato pa so po naključju odkrili vijoličasto. Leta 1928 so prali drese v reki, barvi sta se pomešali in nastal je odtenek vijoličaste barve. Navdušil je vse prisotne in rodila se je pravljica o toskanskih nogometnih vijolicah.
Ko je Josip Iličić branil barve Fiorentine, je ponosno nosil dres v barvah, ki jih je vzljubil že v mestu ob Dravi.
Z Mariborom so povezane na več načinov, ne nazadnje sta za Fiorentino nastopala tudi Josip Iličić in Jan Mlakar. Prvi bo vsaj do konca sezone še nastopal v Ljudskem vrtu, v zadnjem obdobju, ko se je vračal po bolezni, pa ni veliko igral. Drugi se je v začetku leta ravno iz Toskane (Pisa), kjer je doma tudi Fiorentina, vrnil v Split.
Fiorentina je prvi italijanski klub, ki je igral v evropskem finalu. Leta 1957 je Fiorentina izgubila z madridskim Realom, je pa tudi prva iz Italije, ki je osvojila evropsko lovoriko. Leta 1961 je osvojila pokal pokalnih zmagovalcev, nogometaši Maribora pa so jo še posebej občudovali, saj so ravno tisto leta začeli nositi vijoličasto barvo.
Ohranila se je vse do danes, povezanost Maribora in vijoličaste barve je neverjetna. Da je takšna, pa se lahko zahvali le enemu človeku. Otu Blazniku, ki je med listanjem italijanskega časnika poskrbel za potezo, ki je obnorela mesto.
