Poklon Oblaku in Čeferinu, rdeča luč tehnologiji

Milenko Ačimović (skrajno levo) je bil v lyonskem finalu eden izmed sedmih tehničnih nadzornikov Uefe. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl

"Dobil sem priložnost, da sem spremljal Arsenal in si od blizu ogledal šest njegovih tekem v tej sezoni lige Europa, obe proti Milanu, obe proti CSKA, obe proti Atleticu Madridu, potem pa še finale med Atleticom in Marseillom," je povedal Milenko Ačimović, ki je vlogo tehničnega nadzornika Uefe opravljal skupaj s še nekaj nekdanjimi znanimi nogometnimi imeni iz tujine.

"Beležiti sem si moral razne tehnične in taktične stvari na tekmah. S tem želijo pri Uefi ugotoviti, kako z današnjim razvojem nogometa dihamo mi, nekdanji nogometaši. Po vsaki tekmi sem moral v 48 urah oddati poročilo. Zanj sem porabil kar nekaj časa, šlo je za zapise na 20, 21 straneh, a sem užival. S to službo sem se vrnil med žive. Spet se srečujem z nogometom na evropski ravni in nogometnimi velikani. Zdaj na nogomet gledam čisto drugače in lahko uživam," je še povedal nekdanji nogometaš, ki mu je ta izkušnja zagotovo pomagala tudi pri šoli za trenerja, s katero se ubada, trenutno je v procesu pridobivanja licence Uefa Pro.

Ljubljančan, ki je po koncu nogometne poti zaplul tudi v funkcionarske vode in bil v dveh obdobjih športni direktor Olimpije, pravi, da se je nogomet v zadnjem desetletju močno spremenil, a bistvo ostaja isto. "Seveda je šlo marsikaj naprej in marsikaj je novega, a v resnici je bistvo isto. Obstajajo številni novi, moderni igralni sistemi, a na koncu tekem ne zmagujejo sistemi, ampak igralci. Oni so tisti, ki imajo glavno besedo še vedno," je povedal.

Ne bi rad, da bi tekma namesto 90 trajala 117 minut

V družbi Arsena Wengerja. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Toda nogometna igra se utegne v prihodnosti res zelo spremeniti, saj prihaja velika tehnološka sprememba. Sistem za videoanalizo spornih dogodkov VAR, ki se ga pri Uefi sicer še vedno otepajo, a ga že uporabljajo v nekaterih najmočnejših evropskih ligah, zraven pa bo tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v Rusiji.

"Mislim, da je to rešitev, ki je dobra predvsem za navijače posameznega kluba z določene tekme, za vse preostale pa ne. V finalu lige prvakov igrata Real Madrid in Liverpool, to tekmo si bo ogledala milijarda ljudi. Od tega jih bo 10 odstotkov navijačev enega izmed finalistov, preostali pa bomo nevtralni nogometni navdušenci. Za privržence Reala in Liverpoola bi bil VAR dobrodošel, za vse preostale pa ne," je odklonilno držo do videotehnologije na zanimiv način predstavil Ačimović.

"Gledal sem polfinalno tekmo med Realom in Juventusom in v njej užival. Videl sem čisti spektakel. Če bi na tej tekmi trikrat, štirikrat ustavili igro za nekaj minut, ne vem, ali bi bilo tako. Igra bi se ustavljala, na ekranu bi gledali sodnike, navijače, nogometaše, ki se prepirajo, potem pa dobili odločitev, po kateri bi zagotovo še vedno bilo nekaj nezadovoljnežev," je nadaljeval.

"Namesto 90 minut pa bi tekma trajala 117 minut. Jaz želim v nogometu uživati, nočem, da to postane nekaj drugega. Ne vem, ali bi ob stalnem prekinjanju lahko užival. Tudi nogometaši na igrišču verjamem, da ne bi. Igra bi bila slabša. Vsak nogometaš je bil kdaj nagrajen, kdaj pa tudi oškodovan. To je nogomet, to je življenje. Tehnologija v nogometu je do neke mere dobrodošla, a če bomo pretiravali, bomo na koncu na igrišču imeli robote," je še povedal.

Spoprijateljil se je z Arsenom Wengerjem

V času, ko je bil Uefin nadzornik tekem Arsenala, je ustroj tega kluba in njihove nogometaše dodobra spoznal. "Tolikokrat sem spremljal njihove tekme, da so me nogometaši Arsenala na koncu že kar poznali. Tudi z Arsenom Wengerjem sem se kar spoprijateljil. Zame je on kralj nogometa. Da 22 let vztrajaš pri enem in istem klubu, je nekaj neverjetnega. Res je odličen trener, ki še ni bil pripravljen na odhod iz Arsenala in si je zelo želel, da bi za konec osvojil še evropsko krono. Žal mu ni uspelo, a mislim, da bo pri navijačih Arsenala večno spoštovan," je o Arsenu Wengerju povedal Ačimović, ki je dodobra spoznal, kako zelo organizirani so klubi, kot je Arsenal. "To je nekaj neverjetnega, koliko ljudi dela za to, da tak klub funkcionira. Funkcionira pa tako ali tako brezhibno," je povedal.

Sportal Jan Oblak in njegov vzpon: s kolesom do največjega nogometnega odra

Slovenci sploh ne vemo, kako spoštovana sta naša rojaka

Z Janom Oblakom po finalu. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl V finalu lige Europa pred osmimi dnevi v Lyonu, kjer je Atletico Madrid premagal Marseille s 3:0, spornih sodniških odločitev k sreči ni bilo, sta pa zato tam bila dva Slovenca. Jan Oblak, ki je v tretjem poskusu le prišel do evropske lovorike, in Aleksander Čeferin, ki mu je v vlogi predsednika Uefe podelil priznanje.

"Oba sem na hitro tudi pozdravil in z njima spregovoril nekaj besed, a prav veliko nismo govorili, saj sta bila oba oblegana z vseh strani. Ne morete si misliti, koliko ljudi je okoli Čeferina in kako zelo ga spoštujejo, Oblaka pa je tako ali tako čakala proslava po naporni tekmi, zato nisem želel biti v napoto," je povedal 41-letni nekdanji dolgoletni reprezentant, ki je s Slovenijo nastopil na evropskem in svetovnem prvenstvu, na katerem je zabil tudi gol.

"Na Oblaka smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Verjetno se vsi sploh ne zavedamo, kakšen ugled ima v tujini. V Madridu ga obožujejo. Bil sem tam in bil fasciniran nad tem, kako zelo priljubljen je. Od navijačev do nogometašev in ljudi v klubu. Neverjeten je. Navdušen sem predvsem nad njegovo mirnostjo. Na tekmi z Arsenalom v Londonu sem se z njim pogovarjal pol ure pred tekmo in pol ure po njej. Govoril je v istem tonu, bil povsem miren, kot da bi bila pred njim neka osnovnošolska tekma. Pred tekmo in po njej je bil povsem isti. To je bilo nekaj, česar si nisem mogel predstavljati. Tega ne bom pozabil nikoli," je 25-letnemu z naskokom najbolj cenjenemu slovenskemu nogometašu laskal Ačimović, ki je imel prste vmes pri novi nagradi, ki jo je Oblak dobil.

Pomagal je okronati Jana Oblaka

Ačimović je skupaj s še šestimi tehničnimi nadzorniki Uefe, ki so spremljali finale, slovenskega vratarja uvrstil v idealno moštvo lige Europa v tej sezoni. "Jutro po tekmi smo se dobili, analizirali sezono in izbrali ekipo 18 najboljših nogometašev tekmovanja. Ko smo spremljali Oblakove posnetke, sem se še enkrat prepričal, kako dober je. Ni ga bilo človeka, ki se ne bi strinjal, da je najboljši," je ozadje glasovanja razkril Ačimović, ki ga razplet finala ni presenetil.

"Vedelo se je, da je polfinale med Atleticom in Arsenalom finale pred finalom. Da bo prvak tisti, ki ga bo dobil, saj Marseille in Salzburg pač ne spadata v isti razred. To smo v finalu potem tudi videli. Pri Marseillu je bil velik minus tudi poškodba Dimitrija Payeta, za katerega sem že na ogrevanju videl, da ne more nič in da se ne bo končalo dobro. Ko je moral z igrišča, pa je bilo tako ali tako vse hitro odločeno," je o finalu povedal Ačimović.

Srečal je zvezdniškega prijatelja, ki ga ni videl že celo večnost

Eric Abidal je bil ambasador finala. Foto: Reuters V lyonskem finalu lige Europa je Ačimović srečal in spoznal številna znana nogometna imena, a je bil najbolj vesel enega. "Po res dolgem času sem srečal Erica Abidala, s katerim sva med letoma 2002 in 2004 skupaj igrala za Lille. On je bil takrat že zelo dober, jaz pa sem bil v najboljših letih svoje nogometne poti. To so bili res lepi spomini. Nisem ga videl vse od takrat, drug drugega sva se zelo razveselila. Pogovarjala sva se več kot eno uro in obujala spomine na čase v Lillu. Res neverjetno, kakšno srečo sem imel v karieri. Igral sem z dvema morda najboljšima levima bočnima branilcema na svetu. Najprej z njim, potem pa na Dunaju še z Davidom Alabo," je povedal Ačimović o nekdanjem francoskem branilcu, ki je šest let nosil dres Barcelone in bil z njo dvakrat evropski prvak.

Preberite še:

Sportal Gesta, ki je orosila oči navijačev

Sportal Dan po podvigu novo veliko priznanje za Jana Oblaka