konferenčna liga
NK Maribor
Petek, 1. 8. 2025, 13.30
6 dni, 8 ur
Pogled nekdanjega slovenskega reprezentanta Marinka Galića
Marinko Galić o težavah Maribora: To se v obdobju Zlatka Zahovića ne bi nikoli zgodilo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,82
Turški trener Tugberk Tanrivermis se je v Evropi z vijolicami spotaknil že ob prvo oviro.
Mariborčani so se prebudili v žalosten petek. V četrtek so v Ljudskem vrtu doživeli še eno razočaranje v Evropi. Žvižgi občinstva, namenjeni trenerju Tugberku Tanrivermisu in neprepričljivi predstavi njegovih izbrancev proti Paksiju (1:1), med katerimi si lahko slovenske nogometaše preštel na prste ene roke, so bili še kako glasni. O tem, kako je najbolj trofejen slovenski klub izgubil svoj DNK, s pomočjo katerega je v preteklosti veljal za evropski fenomen, smo kramljali z Marinkom Galićem. Nekdanji slovenski reprezentant in dirigent obrambe vijolic v obdobju, ko se je prvič senzacionalno družila z evropsko elito (1999), je eden redkih sogovornikov v mestu ob Dravi, ki je o boleči temi spregovoril brez ovinkarjenja.
Maribor je imel pred povratno tekmo drugega kroga kvalifikacij za konferenčno ligo vse v svojih rokah. Trener Tugberk Tanrivermis in njegovi varovanci na čelu s cenjenim napadalcem Benjaminom Tettehom so po porazu na Madžarskem (0:1) napovedali, da bo v Ljudskem vrtu drugačna zgodba. Do neke mere je bila. Maribor za razliko od gostovanja na Madžarskem tokrat ni izgubil (1:1), a je pri tem zapravil vodstvo z 1:0, nato pa neuspešno naskakoval novega. Tako je evropsko sezono končal že konec julija, navijači pa so še enkrat več doživeli ogromno razočaranje.
Strast, ki jo je čutil do Maribora, izginja
Marinko Galić je leta 1999 z Mariborom senzacionalno nastopil v ligi prvakov.
Spomini na leta, ko so Mariborčanom uspevali manjši čudeži, saj so se kot po tekočem traku uvrščali v evropska tekmovanja in krepili evropsko blagajno, igralcem, med katerimi so prevladovali zlasti Slovenci, pa se je višala tržna vrednost, vse bolj bledijo. Maribor, ki se je lani zaradi finančnih težav odločil za radikalen korak in usodo vijolic prepustil odločanju turških lastnikov, je tako doživel nov evropski neuspeh, navijače, ki so kljub obdobju poletnih dopustov napolnili Ljudski vrt v solidnem številu – zbralo se jih je šest tisoč – pa je zmotilo marsikaj. Tudi število slovenskih nogometašev, ki je pod taktirko novega trenerja vse manjše.
"Žalosten sem. Pri Mariboru igra preprosto preveč tujcev. Zaradi tega me do kluba sploh ne spremljajo več takšni občutki, kot so me prej. Ni več strasti, ki sem jo čutil do Maribora. Kot da to ne bi bil več moj klub," je Marinka Galića minila strast do vijolične barve. Maribor mu je svojčas pomenil vse. Zaradi njega si je na v mestu ob Dravi tudi postavil družinski dom, v Ljudskem vrtu je kot branilec Maribora doživljal največjo nogometno srečo. Leta 1999 je zaigral tudi v elitni ligi prvakov.
Njegov nekdanji reprezentančni soigralec Zlatko Zahović se je med letoma 2007 in 2020 kot športni direktor Maribora podpisal pod številne uspehe.
"V Mariboru je zdaj bistveno drugače. Zlatka Zahovića, ki je bil preprosto kralj tega kluba, že dolgo ni več v Ljudskem vrtu. Nizal je uspeh za uspehom. Obvladal je svoj posel, o tem ni niti najmanjše debate. Imel je svoja trdna načela, od katerih ni odstopal. Z moje strani je bilo zelo pozitivno to, da je zaupal slovenskim igralcem. Pa pustimo to, da je šel morda v skrajnost in zaradi tega, ker je pripeljal dobre slovenske igralce od drugod, osiromašil drugo ligo. Liga ni bila zanimiva, niti en klub ni bil konkurenčen Mariboru, bilo je le vprašanje, koliko bo imel Maribor prednost pred drugouvrščenim klubom. Za samo ligo je bilo to precej slabo, za Maribor pa ne. Vse uspehe je dosegal večinoma s slovenskimi igralci, zelo malo je bilo tujcev. Igrali so trije ali štirje. To je bil dokaz, da premoremo kakovost tudi v Sloveniji," nas je 55-letni legendarni slovenski branilec spomnil na obdobje, ko je Maribor še zasedal pomembno mesto na evropskem zemljevidu.
Žvižgi opomnik, da stvari ne grejo po načrtih
Navijači Maribora čakajo na evropsko zgodbo s srečnim koncem v bistvu že osem let. Nazadnje so jih vijolice spravile v delirij leta 2017, ko so se prek izraelskega prvaka uvrstile v ligo prvakov, v Ljudskem vrtu pa je nato donela himna lige prvakov proti Liverpoolu, Sevilli in moskovskemu Spartaku. A to so bili drugačni časi. Deloval je dvojec Zlatko Zahović in Darko Milanič, večino moštva pa so sestavljali Slovenci. Klub takrat ni bil v tujih rokah, kot je zdaj. Takrat je bil Maribor največji slovenski nogometni ponos v Evropi, po letu 2017 pa so se razmerja moči na sončni strani Alp spremenila.
Maribor je povratni dvoboj z Paksijem začel le z dvema Slovencema v začetni enajsterici. To sta bila Ažbe Jug in Nejc Viher.
Slast igranja v glavnem delu evropskega pokala – resda najbolj skromnega izmed vseh, to je konferenčna liga, a vseeno – so okusili tako Mura, Olimpija (dvakrat) in Celje, vijolice pa so zaman čakale trenutek, ko bi v Evropi pustile daljšo sled. Zaradi tega je trpela tudi klubska blagajna, saj je Uefa zelo radodarna, ko je treba klub nagraditi za uspehe v njenih tekmovanjih.
Mariboru ni uspelo niti pod vodstvom Turka Tugberka Tanrivermisa, ki je po koncu prejšnje sezone nasledil Boštjana Cesarja. Ali bi morda nekdanjemu kapetanu slovenske izbrane vrste, ki mu je primanjkovalo trenerskih izkušenj iz klubskega okolja, uspelo iztržiti kaj več, ne bomo nikoli vedeli. Vodstvo NK Maribor se je odločilo drugače, četrtkovi žvižgi v Ljudskem vrtu pa bodo ostali grozen opomnik, da se pri vijolicah odvija marsikaj narobe.
Ko je Maribor leta 2017 gostil Liverpool, je začetno enajsterico sestavljalo kar osem Slovencev.
Ko je denimo pred osmimi leti v Ljudskem vrtu gostil Liverpool in izgubil z 0:7, takrat niti približno ni bilo slišati tako glasnih žvižgov, kot so doneli pod Kalvarijo v četrtek zvečer proti Paksiju, saj so vijolice naletele na izjemno naoljen Kloppov mehanizem, ki je zlahka kaznoval vsako najmanjšo napako vijolic. Takrat je Liverpool predstavljal tekmeca iz druge galaksije, Mariboru in ljubiteljem nogometa v Sloveniji je bilo v čast, da so se takšni zvezdniki potegovali za točke na slovenskih tleh.
Zaupanje v slovenske nogometaše zbledelo
Navijači Paksija so v četrtek proslavljali napredovanje svojih ljubljencev v tretji krog kvalifikacij za konferenčno ligo.
Da se je Maribor takrat znal enakovredneje kosati s preostalimi tekmeci iz lige prvakov, pričajo remiji proti Spartaku (dvakrat) in Sevilli. Ker pa je bilo takrat, ko je Maribor gostil Liverpool, v začetni postavi osem Slovencev, poleg njih pa še kapetan Marcos Tavares, Brazilec s slovenskim potnim listom in vijoličnim srcem, je ekipa izžarevala tisti prepoznavni vijolični DNK, ki se je pozneje izgubil.
Proti Paksiju sta v vrstah Maribora od prve minute zaigrala le dva slovenskega nogometaša, prevladovali pa so temnopolti tujci. Prejšnji teden, ko so vijolice izgubile na Madžarskem (0:1), je bilo Slovencev v udarni enajsterici še manj. Zakaj je bilo včasih drugače? "To, da je takrat igralo toliko Slovencev pri Mariboru, se je lahko zgodilo le zaradi tega, ker jim je vodstvo kluba zaupalo. Z leti je zaupanje popolnoma zbledelo. Moramo se vprašati, zakaj sploh obstaja pri Mariboru nogometna šola – ne vem. Zakaj jo sploh imeti, če tako ali tako ti fantje potem ne dobijo priložnosti?" se sprašuje Galić, ki v slovenski ligi že dolgo pogreša več zaupanja v domače igralce. Čeprav se govori o kakovostnih nogometnih šolah, ki žanjejo mednarodne uspehe, se pozneje izkaže, da od teh fantov ni niti enega v članski zasedbi. Marsikdo pri tem obupa.
Že v drugi ligi bi moralo biti drugače
"Moralo bi biti drugače. Morali bi igrati večinoma domači fanti, uprava in trener pa bi morala biti bolj potrpežljiva in malce potrpeti, tako da ne bi že po eni napaki leteli ven. Potem bi morda kdo eksplodiral. Tako pa jim ne zaupajo," moti Marinka Galića nezaupanje v domače nogometaše.
Ko je Galić pred dvema mesecema sodeloval na okrogli mizi Nogometne zveze Slovenije in o tem debatiral z nogometno stroko, so se spraševali tudi o tem, kako največ otrok zapusti nogomet med U-15 in U-19. "Ko sem jih vprašal, ali poznajo razlog, so mi večinoma govorili, da pač takrat zamenjajo okolja, iz osnovne gredo na srednje šole, začenja se puberteta, začnejo jih zanimati dekleta. Povedal sem jim, da je to morda delni razlog, največji razlog pa predstavlja ogromno število menedžerjev. Vsak ima svojega igralca, za katerega plačujejo klubu, da igrajo. Tako pogosto ne dobijo priložnosti tisti, ki bi morali igrati, čeprav so jim po kakovosti najmanj enakovredni," pogreša tudi več posluha za to, da bi druga liga resnično postala razvojna, v njej pa bi priložnost dobivali večinoma slovenski igralci.
Primeri določenih klubov – izpostavil je zlasti Tabor iz Sežane, pa tudi velenjski Rudar, ki ga dobro pozna zaradi tega, ker je za knape nastopal njegov sin – pričajo o tem, kako slovenski igralci težko dočakajo priložnost. "Moralo bi biti drugače. Morali bi igrati večinoma domači fanti, uprava in trener pa bi morala biti bolj potrpežljiva in malce potrpeti, tako da ne bi že po eni napaki leteli ven. Potem bi morda kdo eksplodiral. Tako pa jim ne zaupajo. Igralci so v krču. Niso sproščeni," je navezal primerjavo tudi na Maribor, kjer v kadetskih in mladinskih selekcijah ne manjka otrok, ki so jih pripeljali z drugih delov Slovenije, a na koncu noben ne pride v prvo moštvo.
To se v obdobju Zlatka Zahovića ne bi nikoli zgodilo
"Že v tistem času so jemali mesto svojim otrokom, čeprav že tako ali tako ne bi videli prvega moštva. Hudo mi je, pa resnično nisem nacionalist, saj spoštujem ljudi vseh veroizpovedi. Spoštujem vse dobre ljudi. Žal je na svetu potem tako, da v vseh kategorijah prevladujejo slabi ljudje in so bolj izpostavljeni, a to, kar se gredo v Mariboru, nima nobene povezave z DNK Maribora. Da ti igrata proti Paksiju od prve minute le dva slovenska nogometaša, na prvi tekmi pa le vratar? Kaj sploh počne skavting? Nočem bit nesramen, a v obdobju, ko je bil športni direktor Zlatko Zahović, se ni nikoli dogajalo, da bi pripeljal igralca iz Madagaskarja. Pa nočem biti žaljiv do nobene države. Mogoče ima omenjen igralec določene kakovosti, a pogovarjamo se o NK Maribor, najboljšem slovenskem klubu v zgodovini našega nogometa. To, kar zdaj počnejo, je že skoraj podcenjevanje navijačev in samega mesta Maribor. Ljudje izgubljajo potrpljenje," ga čudi, da Viole, najglasnejši navijači Maribora, neuspehe vijolic po tako neprepričljivih predstavah, v katerih ne sodeluje pretirano veliko Slovencev, spremljajo tako mirno.
Mariborsko občinstvo v tem letu v Ljudskem vrtu ne bo več spremljalo evropskih tekem.
"V bistvu so navijači še predolgo tako mirni. Včasih so hodili v slačilnico k Matjažu Keku po nekaj slabih tekmah, v zadnjem obdobju pa je vse preveč mirno. Pa dobro vidijo, kaj se dogaja. Da se klub absolutno oddaljuje od mariborskega DNK. A očitno vseeno pri sebi upajo, da bo mogoče vendarle vse v redu, da bodo rezultati. A preprosto se nič ne premakne na bolje, čisto nič. Če ljudje gledajo to, kar gledajo, je bolje potem gledati vsaj domače fante," raje spremlja tisto, kar – tudi zaradi določenih razmer v klubu – počnejo pri Muri, Bravu ali Domžalah. "Tam prevladujejo domači slovenski fanti. Domžale so bile na tekmi z Mariborom boljše, a so imele smolo in izgubile. Da se igrati z domačimi fanti, moraš imeti le potrpljenje in jim zaupati," je prepričan, kako igra pri Mariboru preveč tujcev, ki ne bodo do kluba nikoli čutili tistega, kar bi domači igralci.
Pogreša obris taktike trenerja
Maribor je izpadel iz Evrope že konec julija, v domačem prvenstvu pa je v uvodnih dveh krogih 1. SNL osvojil tri točke.
"To, kar se zdaj dogaja Mariboru, lahko pripišemo tudi strahu. Igralci bodo proti Kopru čutili velik strah," ga skrbi, kakšen bo njihov odziv na nedeljskem derbiju 1. SNL, ko bo v Ljudskem vrtu gostoval Koper. To bo obračun dveh ranjenih slovenskih levov, ki sta doživela udarca v Evropi. "Pa ne rečem, da je ta ekipa Maribora slaba. Tetteh je zelo dober igralec, da o Soudaniju sploh ne govorimo. Tudi strelec Tshipamba ne, pa še nekaj takšnih je … A ni nekega obrisa taktike. Ni pritiska, s katerim bi onemogočil nasprotno ekipo. To se je videlo že na tekmi s Celjem. Da v Ljudskem vrtu pustiš Celjanom, da igrajo in vodijo igro, tega resnično ne smeš storiti. Moraš imeti nek obris, da se borijo in jim ne pustijo tega. Celje je tisto tekmo zmagalo skoraj v hoji – in to boli še najbolj. Maribor tega ne bo prenesel. Moral bi obdržati ta DNK, sploh zaradi domačih igralcev. Saj v času Zlatka Zahovića nismo vedno gledali atraktivnih tekem. Takrat sta prevladovala pragmatičnost in zaprti sistem. A dokler so prisotni dobri rezultati, je vse super. No, to je že stvar okusov. Kot nevtralni gledalec sem najbolj užival ob igrah Celja v prejšnji sezoni, ali pa Barceloni – ker igra nogomet. A okusi so seveda različni," je dolg pogovor sklenil nekdanji slovenski reprezentant, ki je še enkrat poudaril, da je to pač njegovo mnenje, s katerim se morda ne bodo vsi strinjali, da pa niti pod razno noče pljuvati čez nekdanji klub.
Paksi je izločil Maribor brez pomoči tujih nogometašev. Po oceni Transfermarkta ima Maribor za 3,5 milijona evrov višjo skupno vrednost nogometašev od Paksija.
Želel je le opozoriti, kako že vrsto let pri Mariboru pogreša domače fante. Zato še toliko bolj sanjari o tem, da bi nekoč obveljal njegov predlog o nujnem pravilu. "V prvi postavi bi lahko igrali maksimalno le štirje tujci – in zame so tujci vsi, ki niso rojeni v Sloveniji. Tudi Hrvati. Zakaj smo se potem ločili iz ene države, da smo stopili v drugo?" ga moti, da se tuji nogometaši, ki se lahko pohvalijo s potnim listom ene izmed članic Evropske unije, sploh ne upoštevajo za pravega tujca v 1. SNL. "Si predstavljate, kako bi bilo, če bi lahko igrali maksimalno le štirje tujci? In še največ eden na klopi, ki pa bi moral pri tem nujno menjati tujca?" je predstavil drzen predlog, v katerem bi na zelenicah prednjačili domači nogometaši. Paksi z njim ne bi imel težav, saj so v Ljudskem vrtu nastopili zgolj madžarski nogometaši – od prvega do zadnjega.
