Maribor je v transu, dokazano

Maribor je mesto, ki diha z nogometom, igralci pa jim ljubezen in zaupanje vračajo z zadetki. In vedno bolj pogostimi zmagami. V prvenstvu ostajajo nedotakljivi, v Evropi preskakujejo ovire. Pozitivna energija, ki se je po visoki zmagi nad Celjani razpršila daleč naokrog, je nase opozarjala že pred tekmo. Vijolični fun park razveseljuje mlado in staro več let. Da je bila največja gneča pred prostorom, kjer diši po hmelju, ni nič nenavadnega. Ne nazadnje je nogometne navdušence grelo poletno sonce, med stojnicami pa je bilo mogoče opaziti ogromno družin. Največji dobitek, ki prinaša dodatno vrednost na tribunah. Najmlajši so brcali žogo na pomanjšanem igrišču, večina v vijoličnih dresih, številni tudi trenirajo in na srečanjih vpijajo poteze ljubljencev. ''Obožujem Tavaresa in Ibraimija,'' nam je sramežljivo v družbi očeta prišepnil nekajletni zaljubljenec v NK Maribor. Nogomet je prva ljubezen v mestu, za nekatere tudi ena izmed redkih stvari v življenju, ki jim v teh socialno nepredvidljivih časih lahko nariše nasmeh na lica.

Kombijev v Mariboru že počasi zmanjkuje

Med navijači so potekali številni pogovori o ligi prvakov, misli so se že dotikale torkovega gostovanja na Češkem. V Mariboru že počasi zmanjkuje podjetij, ki posojajo večja vozila za najem. V Plzen se bo odpravilo več kot 800 privržencev enajstkratnih slovenskih prvakov, združilo ugodne cene češkega piva s prijetnim adrenalinom, ki jim bo grel srce v pričakovanju še ene zgodovinske tekme NK Maribor. Mnogi izmed njih so si ogledali tudi dvoboj s Celjem. In imeli kaj videti.

Počasi se je bližal začetek tekme in odpravili smo se na štadion. Počitniški čas je poskrbel, da je v času evforije, ki je po skalpu ciprskega Apoela preplavila mariborske ulice, dvoboj s Celjani spremljalo okrog 2000 navijačev. Morda majhna številka za Ljudski vrt, a še vedno zelo velika, če vzamemo v obzir povprečje obiskov na drugih slovenskih prvoligaških prizoriščih. Na južni tribuni se je zbralo nekaj sto Viol, ki pa so z glasnim navijanjem in usklajenem ritmu z živahnim bobnom ustvarili prijetno kuliso. Nogometaši so jim vrnili z navdahnjeno predstavo, v kateri so se priložnosti in atraktivni zadetki ponujali kar eden za drugim.

Na tekmi z Viktorio se obeta nekaj nepozabnega

''Ne smemo podcenjevati domačega prvenstva. Tudi tu se igrajo dobre tekme,'' nam je pojasnil Božo, mariborski navijač, ki že počasi vstopa v peto desetletje. ''Počakajte, ko bo tu povratna tekma z Viktorio. To bo noro. Morda še bolje kot na reprezentančni tekmi z Rusijo, ko sem prvič doživel, kako se trese štadion,'' je obujal spomine in se pohvalil, da je kot lastnik sezonske vstopnice v vrsti za dragoceno vstopnico za dvoboj med Mariborom in Viktorio, ki bo v Ljudskem vrtu v sredo, 28. avgusta, prebil vsaj tri ure. A mu na koncu ni bilo žal. ''Nisem se hotel obotavljali. Takšne tekme niso vsak dan. Nekaj prijateljev jih je želelo kupiti v četrtek, a jih ni bilo več na voljo. Če bi se uvrstili v ligo prvakov …'' se je za nekaj trenutkov zamislil in z otroškim navdušenjem nadaljeval: ''Dobro se spominjam, kako je bilo pred 14 leti. Kako smo šli v Rim, čakali nogometaše, se zabavali. To so bili časi. Po drugi strani pa bi morda raje videl, da se uvrstimo v ligo Europa. Tam imamo večje možnosti za napredovanje. Dobro, bi bil pa zaslužek večji, to je res,'' je razmišljal z različnih zornih kotov.

Črna točka štajerskega derbija: brez celjskih navijačev

Štajerski obračun je postregel z razmerjem moči med mačko in mišjo. Kapetan Marcos Tavares se je med strelce v eni minuti vpisal kar dvakrat, kar ni ravno pogost pojav v Prvi ligi Telekom Slovenije. Za popoln spektakel pa je vendarle nekaj manjkalo. Ni bilo navijačev Celja, čeprav jih do štajerske prestolnice loči le polurna vožnja. Kasneje smo izvedeli, da je ''bojkotu'' botroval nedavni zaplet, ko so imeli pred srečanjem z Olimpijo v enem izmed bližnjih gostinskih lokalov pri štadionu ''bojevito'' srečanje s pripadniki policije. ''Škoda, da jih ni. Saj je lepo, ko pojejo naše Viole, a še lepše bi bilo, če bi prišli še gostujoči navijači,'' je bila po svoje razočarana svetlolasa varnostnica, zadolžena za vhod na novinarsko tribuno.

Najprej aplavz nogometašem, nato še trenerju Čačiću

Pred dvobojem nam je navijač Božo dejal, da ga Ante Čačić na mariborski klopi še ni prepričal, da pa je vesel, ker ga spremlja boginja Fortuna. ''Že na Hrvaškem so ga klicali srečnež, upam da obdrži ta naziv tudi pri nas. Ko se samo spomnim na zadnje minute srečanja z Apoelom. Uf, tisto ni bilo za srčne bolnike. Mi je pa všeč, ker veliko menja igralce in daje priložnost tudi drugim, mlajšim in obetavnim.'' Da je brkati Zagrebčan osvojil mariborska srca, je pokazal že aplavz, ki mu ga je občinstvo namenilo ob polčasu, ko je skupaj s pomočniki prečkal zelenico proti glavnemu izhodu. Podobno so navijači Maribora nekaj minut poprej nagradili še igralce.

Po imenitnem prvem polčasu so se nasmehi ponujali kar sami. Veliko dela bo imel tudi oglednik Viktorie Plzen, ki je spremljal dvoboj v Ljudskem vrtu. Vijoličasta rapsodija mu je zagotovo podala dodatno skrb, poleg tega se zaveda, da sploh ni zaigral Agim Ibraimi. Makedonec je v Maribor po reprezentančnem nastopu prispel šele v četrtek zvečer, zato Čačić ni tvegal. Sijajni zadetki Tavaresa, Mertlja, Boharja in Mendyja bodo češkim prvakom dali misliti.

Lahko si le želimo, da bo vijoličasta razigranost opažena tudi na Češkem. Viktoria seveda ni Celje, a ne smemo pozabiti, da čaka moštvo iz Plzna še zahteven in naporen sobotni derbi s praško Sparto. Voda na mariborski mlin, saj bo dragocena vsaka ura dodatnega počitka. Mariborski nogometaši so si ga po glasni petardi v celjski mreži (5:1) zaslužili.