Petek, 30. 12. 2022, 14.40
1 leto, 3 mesece
Spomini Branka Oblaka na Pelejev spektakel v Riu de Janeiru
Ko so se Slovencu uresničile sanje in se je domov vrnil s svetim dresom Peleja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,27
2
Branko Oblak je v bogati karieri nosil dres Olimpije, Hajduka, Schalkeja in Bayerna Münchna, s katerim je postal tudi nemški prvak. Leta 1974 je bil na SP v ZRN izbran v idealno enajsterico tekmovanja. Za jugoslovansko izbrano vrsto je odigral 46 tekem in dosegel šest zadetkov.
Nekdanji slovenski nogometni as Branko Oblak je 18. julija 1971 izkusil posebno čast in privilegij, saj je nastopil na poslovilnem reprezentančnem dvoboju Peleja v Riu de Janeiru. Brazilski nogometni kralj, ki je v četrtek izgubil boj z zahrbtno boleznijo in umrl v 83. letu starosti, je bogato reprezentančno kariero sklenil ravno na tekmi proti Jugoslaviji. Na slovitem stadionu Maracana se je stiskalo 200 tisoč fanatičnih navijačev, Oblak pa je po spektakularni tekmi (2:2) prejel v dar sveto nogometno relikvijo, Pelejev dres z znamenito desetico.
Ogromno je tekem, ki so v pestri zgodovini Branka Oblaka izstopale iz povprečja, ena izmed tistih, ki je ne bo nikoli pozabil, pa je prav gotovo poslovilna reprezentančna tekma Peleja. Na njej je nastopil pred davnimi 51 leti in se o njej razgovoril v avtobiografski knjigi Branko Oblak, v kateri je njegovo veliko športno in življenjsko zgodbo zajel Ivo Gajič.
Branko Oblak (sedmi z leve) je pred 51 leti nastopil na poslovilni reprezentančni tekmi Peleja, ki jo je na kultnem stadionu Maracana spremljalo kar 200 tisoč gledalcev.
Vragolije Peleja občudoval v kinodvoranah
Pele je zaslovel kot 17-letni čudežni deček brazilskega nogometa na SP 1958 na Švedskem.
"Brazilija je bila zame že od otroštva pojem dežele vrhunskega nogometa," je priznal, da je kot 11-letni deček, ko je začel resneje trenirati nogomet, z velikim zanimanjem spremljal tekme svetovnega prvenstva na Švedskem. In opazil nogometne vragolije Peleja in njegovih soigralcev.
Pisalo se je leto 1958, tako da nogometnih tekem ni mogel podoživljati v neposrednih televizijskih prenosih, ampak le prek radijskih prenosov ali pa v sklopu kratkih novic, ki so jih pred filmi predvajali v kinodvoranah. Takrat se je lahko prvič prepričal o mojstrovinah 17-letnega Peleja, čudežnega nogometnega mladeniča, ki je tako veliko obetal. O njem je govoril ves svet, postal je prvi nogometni zvezdnik največjega kova.
"O tem, da bi igral proti izbrani vrsti Brazilije, sem sanjal že kot otrok, a si tudi v najbolj predrznih sanjah, celo takrat, ko sem že igral za državno reprezentanco, nisem upal pomisliti, da bom na največjem stadionu res igral proti Brazilcem, in to na poslovilni tekmi kralja nogometa," je bil presrečen, ko ga je leta 1971 selektor Vujadin Boškov povabil na zgodovinski spektakel, sklepno dejanje Peleja, ki je Brazilijo popeljal do kar treh svetovnih naslovov (v letih 1958, 1962 in 1970) in veljal za prvega nogometnega zvezdnika.
Prizor s tekme med Brazilijo in Jugoslavijo, na kateri so domači navijači še zadnjič zaploskali Peleju v državnem dresu.
Čeprav mu je razpoloženje skazila poškodba, ki jo je staknil na zadnji tekmi pred odhodom v Brazilijo, je bil trdno odločen, da takšnega spektakla ne zamudi. Zato o svojih težavah ni nikomur niti črhnil. Želel je stisniti zobe in zaigrati proti najboljšemu.
Ko so zaigrali brazilsko himno, sploh ni čutil nog
Pele se je od državnega dresa srčno želel posloviti z zadetkom, a se mu je načrt proti Jugoslaviji izjalovil. To je bila njegova 92. tekma za Selecao.
Ko mu je selektor Boškov zaupal, da bo začel tekmo od prve minute, je bil Ljubljančan v sedmih nebesih. "Že to, da si na polni Maracani, je doživetje. Igranja pred to silno množico pa se sploh ne da opisati," so ga očarale skupine plesalcev v različnih kostumih, ki so poplesavale ob zvokih sambe. Oddajali so jih tudi štirje bobnarski orkestri.
Stadion Maracana je bil odet v štiri barve. Ena stran je bila v vijoličasti, druga v modri, tretja v zeleni, četrta pa v tradicionalni rumeni barvi. "Ko so zaigrali brazilsko himno, ko se ji je v napevu pridružilo 200 tisoč grl, se mi je zazdelo, da sploh ne čutim nog. Časa za razmišljanje ni bilo več, bolečine v preponah so bile v hipu pozabljene," je začutil nenavadno olajšanje. Tekma, ki jo je pozorno spremljala vsa Brazilija, se je začela.
200 tisoč navijačev v trenutku obmolknilo
Že v prvi akciji mu je uspelo prestreči žogo, ki je bila namenjena Peleju. Na stadionu je vladala peklenska atmosfera, vsi so samo čakali, kdaj bo žogo dobil osrednji junak in se vpisal med strelce. Ker pa ga je izjemno pokrival Miroslav Pavlović, ni in ni mogel zatresti jugoslovanske mreže. Potem pa je sledil velik šok. In tišina.
Vsi zadetki, doseženi na poslovilnem srečanju Peleja med Brazilijo in Jugoslavijo (2:2):
Navijači so obnemeli, saj je kapetan gostov Dragan Džajić na jubilejni 50. tekmi za reprezentanco Jugoslavijo popeljal v vodstvo z 1:0. "Če še hip prej nisem slišal lastnih besed, sem ob strelu Džajića lahko prisluhnil bitju svojega srca. 200 tisoč ljudi je povsem obnemelo. Res ne vem, ali lahko razen nogometa še kakšna stvar bučno množico pripravi do tega, da v hipu obmolkne," je poudaril Oblak.
Branko Oblak in Pele na tekmi pred 51 leti:
In 1971, #Pelé played his final game for #Brazil in a 2-2 draw against #Yugoslavia in Rio. He played 92 games for Brazil scoring 77 goals. pic.twitter.com/LPoPCCDuFa
— OldFootballPhotos (@OldFootball11) September 28, 2021
Vsi na stadionu so jokali, s tribun je odmevalo: Ostani!
Pele se je trudil, a proti Jugoslaviji ni mogel doseči zadetka.
Prvi polčas se je končal z vodstvom gostov. Pele, ki se je odločil, da bo odigral le uvodnih 45 minut, se je od državnega dresa poslovil brez zadetka.
Pred začetkom drugega dela je ob burnem pozdravljanju navijačev pretekel častni krog. "Vsi na stadionu, vključno z njim, so jokali, s tribun je odmevalo: 'Ostani! Ostani!'," se ganljivih prizorov spominja Oblak, ki ga je na tisti tekmi očarala popolna privrženost in neizmerna ljubezen Brazilcev do nogometa in nogometnega kralja. Bila je tako močna, da tega sploh ni mogel opisati z besedami.
Pele je pred začetkom drugega polčasa pretekel častni krog:
Un día como hoy de 1971, Edson Arantes do Nascimento jugó su último partido con la camiseta de Brasil. 180mil personas acudieron el Maracanã para despedir al rey👑. Fue empate 2-2 ante Yugoslavia en un amistoso. En la foto, Pelé sale ovacionado del campo cambiado por Claudiomiro. pic.twitter.com/0SxbpX22LC
— Charla Táctica Perú (@charlatacticape) July 18, 2022
Brazilci so v nadaljevanju zaigrali bolje, pritiskali z vseh strani, zadetek je visel v zraku. Hitro so povedli z 2:1, med strelce sta se vpisala Rivellino in Gerson. Popolno brazilsko idilo pa je vendarle pokvaril Jurica Jerković. Bodoči Oblakov soigralec pri splitskem Hajduku je z izjemnim strelom z okrog 35 metrov v 70. minuti postavil končni rezultat 2:2.
Brazilija : Jugoslavija 2:2 (0:1)
Strelci: Rivellino 60., Gerson 65.; Džajić 35., Jerković 70.
Brazilija: Felix, Ze Maria (od 46. Eurico), Brito, Piazza, Everaldo (od 46. Marco Antonio), Clodoaldo, Rivellino, Gerson, Pele (od 46. Claudiomiro), Zequinha III, Vaguinho
Jugoslavija: Vukčević, Ramljak (od 46. Antonijević), Stepanović, Pavlović, Paunović, Holcer, Petković (od 46. Bjeković), Oblak, Filipović (od 46. Jerković), Aćimović, Džajić
Oblak izkoristil silno zmešnjavo in si izmenjal dres z največjim
Po tekmi ni manjkalo čustvenih prizorov. Pele je bil v središču pozornosti, zato Oblaku ni bilo najbolj jasno, kako mu je uspel pravcati čudež, ko je v silni zmešnjavi opazil, da je bil brazilski kapetan povsem sam.
Pele se je po tekmi znašel v primežu predstavnikov sedme sile.
"Mirno sva si izmenjala majici. Morda se bo to tekanje za dresi komu zdelo otročje, vendar je nasprotnikova majica, še zlasti če jo je nosil znameniti igralec, za vsakega nogometaša najlepši spomin na tekmo, ki jo je odigral," je pojasnil fenomen menjave dresov, brez katerega si ni več zamisliti največjih tekem.
Dres Peleja je pozneje podaril župniku
Tako je s Pelejevim dresom pozirala Oblakova hči Nina.
Ker si je Oblak pred tem že izmenjal dres s še enim brazilskim asom Gersonom, oba sta nosila številko 8 in se o menjavi dogovorila že pred tekmo, se je tako v domovino vrnil kar z dvema izjemnima spominkoma. Z dvema dresoma, od katerih je tisti z znamenito številko 10 predstavljal sveto nogometno relikvijo.
"Dolgo sem ga hranil na najbolj posvečenem mestu, potem pa sem ga podaril župniku Doriju, ki je krstil moja otroka," je pojasnil, da je dres brazilske nogometne ikone podaril Izidorju Pečovniku Doriju, slovenskemu duhovniku z Vranskega, ki že 26 let živi v Berlinu.
V Nemčijo so sicer velikega ljubitelja nogometa premestili, ker je leta 1995 v cerkvi v Šentrupertu organiziral modno revijo.
Pele ali Maradona? Ne, Cruyff!
Nekdanji nizozemski zvezdnik Johan Cruyff je nogometaš, ki je na Branka Oblaka naredil največji vtis.
Oblak je v svoji avtobiografski knjigi v svojem slogu razmišljal tudi o tem, kdo je bil najboljši nogometaš na svetu. Pele ali Diego Armando Maradona. "Verjetno je znal Maradona več nogometa, vendar je bil Pele veliko bolj stabilen. Maradona je igral za občinstvo, Pele pa je bil učinkovit in je iz vsake priložnosti ali polpriložnosti znal doseči zadetek. V nogometu, kjer so v igri veliki denarji, ko gre zares, nikoli ne veš, kako se bo odzval posameznik, vendar sem skoraj prepričan, da se Peleju, ki se je ves čas zavzemal za ferplej, 'božja roka' ne bi mogla zgoditi," je poudaril Oblak in ob tem izpostavil še tretje ime, zapostavljeno ob veličinah omenjenih Južnoameričanov.
"Name je večji vtis od obeh napravil Johan Cruyff. Čeprav mu nikoli ni uspelo osvojiti naslova svetovnega prvaka. Cruyff je tako kot Maradona znal sam preteči več kot polovico igrišča in zabiti. Tega Pele ni zmogel, zanj so igrali drugi, bil pa je zelo iznajdljiv in pred golom izjemno spreten," se je 75-letni Ljubljančan, ki živi na Primorskem, razgovoril še o nizozemskem nogometnem bogu.
Zdaj se lahko vsi trije ponovno družijo na nebu. Johan Cruyff je svet zapustil leta 2016, Maradona štiri leta pozneje, v četrtek pa je prenehalo biti srce še nespornega kralja nogometa. Velikemu Peleju, ki je nogometu zapustil neizmeren pečat in se zdaj v nebesih smehlja, obkrožen z velikim nogometnimi prijatelji.
2