Ponedeljek, 22. 5. 2017, 6.00
6 let, 6 mesecev
Rijeka je prvič postala državni prvak
Kako se je Reka dokončno zaljubila v Matjaža Keka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
5
Kako je Rijeka slavila prvi naslov državnega prvaka v zgodovini kluba, ki ji ga je prinesel Matjaž Kek, in kako smo se v nedeljo zvečer na Reki počutili Slovenci?
Ko smo slabi dve uri pred začetkom tekme prišli pred štadion Rujevica, je bilo že na poti do tega zanimivega, začasnega objekta Rijeke, ujetega med morje in hrib, jasno, da je nedelja, 21. maj 2017, za Rečane nekaj posebnega.
Na poti do štadiona ni manjkalo mladih in starih, oblečenih v prepoznavne bele drese. Zanimivo, eden izmed njih je nosil celo majico s priimkom Aleša Mejača, že malo pozabljenega nekdanjega reprezentanta Slovenije, ki je za Rijeko pred letom dni odigral vsega dve tekmi, in enega izmed številnih slovenskih nogometašev, ki so igrali oziroma igrajo v belem dresu.
Navijači Rijeke so bili od samega začetka prepričani, da jim tokrat ne more spodleteti.
V njegovo čast so zaigrali kar Golico
"Oho, Slovenci. Počakajte, v čast našega trenerja vam bomo zaigrali Golico!" nas je, takoj smo ko na skoraj polnem parkirišču pred štadionom izstopili iz avtomobila s slovensko registrsko oznako, presenetila skupina navijačev, opremljena z inštrumenti. Malo za tem je iz trobent in drugih trobil začela doneti ena izmed najbolj prepoznavnih slovenskih pesmi legendarnega avtorja Slavka Avsenika.
Sončen dan, kot nalašč za podvig, na katerega je Rijeka čakala 71 let. Nekateri njeni navijači ne veliko manj. "Že več 40 let živim za Rijeko in ta dan. Zdaj je prišel. Prinesel nam ga bo vaš Matjaž Kek, ki pa je tudi naš! Zapomnite si to. Ne damo ga več nazaj!" je bil ves iz sebe starejši Rečan.
"Enkrat so nam naslov že vzeli, zdaj nam ga ne bodo!" je bil v uspeh prepričan brkati navijač in naslednji hip začel s prstom kazati na veliko mlajšega možakarja, ki je šel ravno mimo. "Ste še mladi. Verjetno se ga ne spomnite. To je Admir Hasančić. Človek, ki bi moral biti tistega nesrečnega leta 1999, ko so nas okradli, velik junak," nam je povedal.
Galerija Grega Valančiča (Sportida):
Naleteli smo tudi na tragičnega junaka iz leta 1999
Se spomnimo, o največji kraji v zgodovini hrvaškega nogometa smo že pisali. Danes 46-letni bosanski napadalec, ki ga je pred dvema desetletjema Reka za vedno vzela za svojega, je bil človek, ki je pred skoraj natanko 17 leti pred krepko čez 20 tisoč gledalci na nekdanji Kantridi v zadnjih minutah tekme proti Osijeku zabil gol in poskrbel za eno najbolj kontroverznih črtic hrvaškega nogometa. Sodnik je zadetek, ki bi Rijeki prinesel zmago in naslov prvaka, namreč neupravičeno razveljavil.
"Seveda še danes boli, a tako pač je. Tistega, kar so nam ukradli takrat, nam nikoli ne bodo mogli vrniti, a zapomnite si. Letos nam naslov ne more uiti. Osvojili ga bomo že danes!" je bil prepričan Admir Hasančić, ko smo ga pocukali za rokav.
Če bi kandidiral za župana, bi zagotovo zmagal
Rečani ga obožujejo.
"Vsa čast njemu in vam, da ste nam ga dali. Danes so na Hrvaškem volitve. Če bi kandidiral za župana, bi zmagal. Bodite prepričani. In to z veliko večino," je Matjažu Keku hvalospeve na dan lokalnih volitev na Hrvaškem - na Reki je bil, mimogrede, še šestič zapored izvoljen Vojko Obersnel -, namenila v polno navijaško opremo odeta Rečanka tridesetih let.
Medtem ko je bil začetek tekme vse bližje, so nekateri pogledovali proti televizijskim sprejemnikom. Na nekaterih je bila slika iz Osijeka, kjer je gostoval Dinamo, katerega tekma se je začela dve uri pred tisto na Rujevici. Če ne bi zmagal, bi bila Rijeka prvak že pred začetkom tokratne tekme.
Dobili smo vtis, da so si navijači Rijeke morda celo bolj želeli, da bi naslov osvojili tako, kot je najlepše. Z novo zmago. Tako zelo so bili prepričani v to, da jim bo uspelo. "Ne more nam spodleteti!" so govorili vsi.
Dinamo je zmagal z 1:0. Zagrebčani so ohranili kanček upanja na to, da ne bo konec njihove enajstletne vladavine hrvaškemu nogometu. Jasno je bilo. Treba bo zmagati.
Roman Bezjak je poskrbel, da je iz zvočnikov na štadionu odmevalo nekaj slovenskih besed.
Njihov dragi Slovenec, Roman Bezjak
Na igrišču se je začelo. Nabito polna Rujevica, vstopnice za tekmo so pošle v manj kot uri, je čakala na prvi gol. Ni čakala dolgo. Po desetih minutah igre je Kekov nogometni stroj stekel. Mario Gavranović je poskrbel za prvo eksplozijo ljudi na tribunah, na skalah ob štadionu, balkonih in strehah okoliških blokov. Ko se je nekdanji reprezentant Švice praktično sprehodil v gol, je počilo še drugič.
"Naš dragi Slovenec, Romaaan Beeezjaaak! Dajmo, še enkrat," se je uradni napovedovalec na štadionu drl v mikrofon, se pri tem zanesel na svoje znanje slovenskega jezika in tik pred koncem polčasa pogrel srca številnih Slovencev. Takrat je Roman Bezjak prvič po devetih mesecih zadel iz igre in poskrbel za vodstvo s 3:0.
Dvomov ni bilo več. "Rijeka je prvak!" so že objavljali nekateri hrvaški internetni portali, novinar enega izmed njih je sedel tik pod nami.
V drugem polčasu je Rijeka dosegla še četrti gol, že 69. prvenstvenega na 35 tekmah v tej sezoni, in potrdila naslov. Vmes so za aplavz vseh prisotnih na štadionu poskrbeli gostujoči navijači, ki so podprli Rečane. "1999. Nikoli pozabiti. Nikoli oprostiti," je pisalo na transparentu, ki so ga izobesili. Zakaj, ni treba pojasnjevati.
Kako je Rijeka premagala Cibalio s 4:0:
Glavni junak je pobegnil, saj bi ga raztrgali
"Počakajte, da igralci Cibalie in osebje odidejo v garderobe, preden pritečete na igrišče," so organizatorji pred zadnjim sodnikovim žvižgom prosili navijače.
Igrišče so preplavili navijači.
Zaman. Pol minute po koncu je bilo na zelenici mravljišče ljudi v majicah Rijeke. Brez njih so bili praktično le nogometaši. Navijači so jih, po stari navadi, slekli.
Kek, ki bi ga verjetno kar "raztrgali", je medtem pametno ušel pod tribuno in se vrnil nekaj deset minut pozneje.
Takrat so pred navijače, ki niso prenehali peti navijaških pesmi, v ozadju se je zgodil tudi ognjemet, stopili junaki s Kekom na čelu.
"Kek! Kek! Kek!" je donelo iz grl več tisoč navijačev, ki so rajali še nekaj časa. Zažigali so bakle, prepevali pesmi in se polivali z vsem, kar jim je prišlo pod roke.
Veliko so se tudi objemali. Že dolgo nismo videli toliko ljubezni na enem mestu v enem dnevu. Incidentov praktično ni bilo. Le eden. Zelo velik. Nekdo je dobil kazen za nepravilno parkiranje.
Matjaž Kek na novinarski konferenci po tekmi:
Spomnil se je na mnogo prekmalu pokojnega sodelavca
"Zgodilo se je tudi to. Tudi čudeži se dogajajo. Dolgo časa smo čakali. To je prvenstvo za vse, ki imajo Rijeko v srcih. Za vse rodove igralcev, trenerjev in ljudi, ki so v klubu. Za vse, ki so trpeli leta in leta, a verjeli, da se bo to zgodilo. Naslov smo osvojili povsem zasluženo. Imeli smo izjemnega tekmeca," so bile prve besede Keka na novinarski konferenci debelo uro po tekmi.
"Hvala vsem v mojem strokovnem štabu, ki so me prenašali. Hvala igralcem, hvala delovni skupnosti in predvsem hvala tistemu, ki je vse skupaj začel, a ga danes žal ni z nami. Robert, hvala ti. Hvala tudi tvoji družini. Mislim, da je to največ, kar smo lahko dali," je nadaljeval Mariborčan in poskrbel, da se je marsikomu orosilo oko.
Na novinarski konfrenci je poskrbel za besede, s katerimi je marsikomu orosil oko.
Mislil je namreč na nekdanjega predsednika Rijeke Roberta Komena, ki je v 48. letu starosti nepričakovano umrl marca 2013. Le mesec dni za tem, ko je v klub zakorakal Kek.
Takrat je bila Rijeka daleč od tega, kjer je danes. Sezono pred tem je bila šele 12. Od takrat jo je Slovenec, ki ga častijo na Kvarnerju, popeljal najprej do tretjega, potem trikrat zapored do drugega, vmes v klub prinesel dve lovoriki (pokalno in superpokalno) in dva nastopa v skupinskem delu lige Europa, in zdaj še do zgodovinskega prvega mesta. Kot se spodobi, so ga na Reki proslavljali vso noč.
Kako so navijači proslavljali na štadionu:
Reka ni spala, ponedeljek je praznik
"Seveda. Danes Reka ne bo spala. Odprto bo vse!" nam je odgovoril eden izmed varnostnikov, ki nas je, ko smo ga vprašali, ali bodo na Reki kje na prostem proslavljali naslov, pogledal, kot da bi pred njega pravkar prileteli z Marsa. "Najbolje, da greste do obale," je dodal.
Reka ni spala.
Poslušali smo ga in se podali na krajšo, a dolgo pot. Na cestah je namreč vse stalo. Ljudje so trobili, iz avtov so molili navijaške rekvizite, vladal je malodane kaos.
Ko so proti našemu avtomobilu stopicali trije vidno opiti fantje z gorečimi baklami v rokah, smo se za trenutek zbali. Slovenski avto sredi kaosa hrvaških navijačev. Ne sliši se najbolje.
"Oho, Slovenci! Ljubimo vas in vašega Matjaža. Gremo, Rijeka!" se je drl prvi izmed njih in z nasmehom do ušes molil roko skozi avtomobilsko okno. Strah je bil seveda zaman.
Kako so navijači proslavljali na ulicah Reke:
Združil je Slovence in Hrvate
"Kaj povedati o tako dobrem trenerju in tako velikem človeku. Lahko rečem, da je Matjaž združil Slovence in Hrvate. Danes smo kot eno. Komaj čakam, da pridem v Planico," je, medtem smo že prišli do glavnega trga ob obali, kjer je na tisoče navijačev proslavljalo naslov, govoril starejši gospod, ki smo ga prosili za nekaj besed o Kekovem uspehu.
Hitro je izrazil prepričanje v to, da je pred njim in njegovo Rijeko še lepša prihodnost. "Kek je odličen trener, ki bi lahko sedel na klopi marsikaterega kluba, toda poglejte to," je dejal in pokazal na trg, s katerega so se slišale navijaške pesmi in videli tisoči srečnih obrazov.
"Bo odšel od tod in zapustil prelepo Opatijo, v kateri živi? Za nameček le korak stran od svoje prelepe Slovenije. Ne bo, seveda ne bo," je prepričan prebivalec turističnega bisera Opatije in se pohvalil, da svojega slovitega someščana večkrat sreča na sprehodu.
Navijači Rijeke že sanjajo ligo prvakov.
Navijali tudi številni Slovenci
"Noro! To je Rijeka. Le nebo je meja za nas! S Kekom se ne bomo ustavili. To je šele začetek. Že prihodnje leto bomo igrali v ligi prvakov," je bil, medtem ko je čakal na prihod velikih junakov, prepričan nekaj deset let mlajši navijač, tudi sam vernik v prvega slovenskega trenerja, ki je postal prvak v hrvaškem nogometu.
Poskrbel pa je tudi za to, da je za Rijeko začela navijati armada slovenskih navijačev. Skupino štirih takšnih smo srečali. "Prišli smo na pravo nogometno fešto in podprli svojega rojaka. Počutili smo se odlično. Nismo imeli niti najmanjših težav. Prej nasprotno. Vsak, ki je slišal, da smo Slovenci, nam je čestital in rekel, da smo dobrodošli," je povedal najbolj pogumen izmed njih.
Preostali so prikimavali in pozneje, pomešani z množicami domačinov, zgodovinski naslov verjetno proslavljali do jutra.
Delal ne bo nihče. V ponedeljek je praznik!
"Jutri na Reki ne bo delal nihče, saj je praznik," smo slišali iz ust vseh prebivalcev nenavadnega mesta, ki se po Kvarnerskem zalivu vije, stisnjeno med obalo in hribi, in je v marsičem drugačno od preostalega dela Hrvaške. V kulturi, športu, povsod. Očitno tudi po značaju. Od nedelje zvečer naprej zagotovo. To je kraj, kjer Hrvati ljubijo Slovence.
5