SiolNET. Sportal Nogomet
2,85

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Dvojni intervju s kandidatoma za predsednika NZS

V jabolko, ki je teknilo Aleksandru Čeferinu, resno ugriznila dva Slovenca

2,85

termometer

Aleksander Čeferin
Foto: Guliver/Getty Images

Nogometna zveza Slovenije (NZS) bo prihodnji četrtek dobila novega predsednika. Za položaj se potegujeta Radenko Mijatović in Matjaž Nemec. Prvi je že osem let podpredsednik NZS, do 15. decembra pa bo opravljal vlogo začasnega predsednika. Drugi je ambiciozni politik, ki je pri 36 letih v karieri doživel že marsikaj.


Kdo bo četrti Slovenec, ki bo vodil krovno zvezo? Po Rudiju Zavrlu, Ivanu Simiču in Aleksandru Čeferinu lahko to postaneta le dva, če se v ponedeljek ne bo zgodil senzacionalni preobrat, ko bo NZS potrdila uraden seznam predsedniških kandidatov. Prvi je Radenko Mijatović (v nadaljevanju RM), drugi pa Matjaž Nemec (v nadaljevanju MN). "Zavedam se, da v predsedniški boj ne vstopam kot favorit, a morda je to moja prednost," razmišlja Primorec, ki je od nekdanjega nogometaša in sodnika iz Ljubljane mlajši 17 let. Obema kandidatom smo postavili nekaj skupnih vprašanj.


Radenko Mijatović je nekdanji nogometaš in sodnik. Je dolgoletni podpredsednik NZS, po odhodu Aleksandra Čeferina pa opravlja vlogo začasnega predsednika krovne zveze. Radenko Mijatović je nekdanji nogometaš in sodnik. Je dolgoletni podpredsednik NZS, po odhodu Aleksandra Čeferina pa opravlja vlogo začasnega predsednika krovne zveze. Foto: Vid Ponikvar Obstaja možnost, da si premislite in umaknete kandidaturo?
RM
: Ne. Če si resen, oddaš kandidaturo in javno nastopaš, moraš iti do konca. Ne glede na to, kakšen bo rezultat. Kaj menim o tem, da sem favorit? Glede na to, da sem bil osem let podpredsednik NZS, to jemljem kot nekaj normalnega, smo pa pri bistveno večjih zgodbah videli velike preobrate, zato je mogoče prav vse.

MN: Če bi zdaj odstopil, bi odstopil zaradi enakih razlogov, kot je to storil Ivan Simič. Za nogomet bi bila to prava katastrofa, zato nisem niti za trenutek pomislil, da bi komu naredil uslugo in se predal. Predal bi se tistim, ki so v preteklosti veliko naredili za nogomet, a sem prepričan, da lahko s svojimi zamislimi storim bistveno več za prihodnost.

Ivan Simič je nameraval kandidirati za predsednika, a si je premislil. Matjaž Nemec verjame njegovim razlogom, Mijatović ne. Ivan Simič je nameraval kandidirati za predsednika, a si je premislil. Matjaž Nemec verjame njegovim razlogom, Mijatović ne. Foto: Vid Ponikvar Ivan Simič je zaradi domnevnih groženj, ki so jih bili deležni nekateri njegovi podporniki, umaknil kandidaturo. Ste tovrstno dogajanje na lastni koži izkusili tudi sami?
RM:
Za razloge, ki jih je navedel Simič, lahko rečem, da so izviti iz trte in neresnični. Ne vem, ali se to dogaja, lahko pa zatrdim, da nikakor ne z moje strani. Pozval sem vse člane MNZ Ljubljana, da to javno povedo oziroma prijavijo.

MN: Upam, da to ne bo črn madež teh volitev. Ocene bom podajal na koncu. Verjamem, da se je Simič znašel v teh čudnih okoliščinah. Temu se bom uprl. Verjamem, da je javno mnenje to prepoznalo in da bo tudi 30 delegatov sledilo mojemu mnenju, da je treba v nogometu še veliko postoriti.

Tako bomo kot najpomembnejša športna organizacija poleg Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) dejansko lahko verjeli ter izvajali tiste vrednote, ki jih izpostavljamo in prenašamo otrokom. Tiste, za katere želimo, da bi prevladovale v naši družbi.

V čem ste boljši od protikandidata?
RM:
Nikdar nisem izjavil, da sem boljši. Menim, da sva oba dobra rešitev za slovenski nogomet. Moje prednosti bi lahko bile poznavanje nogometa, dolgoletno delovanje v nogometu ter umirjen in povezovalen pristop. Imam tudi izkušnje iz vodenja večjih gospodarskih družb. O teh izkušnjah nerad govorim v svojem imenu, naj to raje ugotavljajo drugi.

Vsak, ki me pozna, ve, da o protikandidatih nikoli ne govorim slabo. Kar pa se govori o meni ... Na primer o pomanjkljivem znanju slovenskega ali angleškega jezika. Ni lepo, če so stvari zlagane ali izmišljene. Dotaknile so se me, a žal na njih ne morem vplivati.

[video: 61190 / ]

MN: Tako kot nagovarjaš ljudi, tudi vodiš nogometno zvezo. Moj namen je voditi NZS transparentno in korektno do vseh deležnikov. Zavedati se moramo, da so sodniki v nogometu zaradi nogometašev in da je treba iskati kompromise med interesnimi sferami. Prepričan sem, da sem v tem segmentu boljši od Mijatovića.

Veliko jih pravi, da sem še relativno mlad in da potrebujem še veliko izkušenj, a ne vidim veliko posameznikov znotraj nogometa, ki bi imeli izkušnje z delom v kabinetu predsednika vlade, predsednika republike ali z vodenjem državnega zbora. Priznam, mlad sem, a sem si v zadnjih desetih letih tako v nogometu kot gospodarstvu in širše pridobil veliko znanj in poznanstev. To bi bila zagotovo dodana vrednost pri potencialu razvoja nogometa.

Matjaž Nemec je poslanec in podpredsednik državnega zbora, z nogometom pa je povezan tudi kot  podpredsednik nižjeligaškega kluba Bilje. Matjaž Nemec je poslanec in podpredsednik državnega zbora, z nogometom pa je povezan tudi kot podpredsednik nižjeligaškega kluba Bilje. Foto: Siol.net

Mijatovićev program ne prinaša nič novega, razen tega, kar je bilo v preteklosti že storjenega pod Čeferinom. Sam sem dodal neko svežino, drugačen pogled, kar bi lahko bila dodana vrednost. Zavedam se, da bo predsednik NZS moral biti samostojen tudi v svoji viziji in gledati predvsem na prihodnost, ne pa na preteklost, kot to počne moj protikandidat.

Volitve za novega predsednika bodo 15. decembra na Brdu pri Kranju. Volitve za novega predsednika bodo 15. decembra na Brdu pri Kranju. Foto: Vid Ponikvar Kako bi opisali svojega protikandidata na predsedniških volitvah?
RM:
Je prijeten, pozitiven, mlad in ambiciozen fant. Ni slab kandidat. Pred volitvami se nisva osebno poznala. Videla sva se na nekaterih tekmah, a se nisva veliko pogovarjala. Zdaj sva večkrat v stiku. Je korektna oseba. Potreboval bi nekaj izkušenj z delovanjem v nogometu, a se vse pridobi s časom.

MN: Imava dober odnos. Poznam ga kot marljivega, prijaznega nogometnega delavca. Postavlja pa se vprašanje, kakšen bi postal, če bi zasedel položaj predsednika NZS. Moč pomeni tudi odgovornost. Ne samo do tistih, ki so ti blizu, ampak tudi do tistih, ki imajo drugačen pogled. Ne bi želel, da bi se na tem mestu nogomet delil in razdvajal.

Kakšna je vloga predsednika NZS? Koliko lahko sploh vpliva na končne odločitve?
Mijatović v "predsedniški" družbi na častni tribuni med spremljanjem kvalifikacijske tekme med Slovenijo in Anglijo (0:0). Mijatović v "predsedniški" družbi na častni tribuni med spremljanjem kvalifikacijske tekme med Slovenijo in Anglijo (0:0). Foto: Vid Ponikvar RM: Ima pomembno vlogo pri organiziranju in vodenju NZS, za odločitve pa je pristojen izključno izvršni odbor (IO). Predsednik si lahko zamisli karkoli, a če IO tega ne potrdi, tega ne more izvesti. Drastičnih sprememb ni mogoče narediti, je pa predsednik zveze kot direktor velikih podjetij vedno odgovoren za delovanje zveze. Odgovoren je za vse, kar se zgodi slabega, ko gre za dobro zadevo, pa je za njo zaslužen celoten tim.

MN: To je zelo pomembna vloga. Obraz predsednika je obraz nogometa samega. Zadovoljen sem s tem, kako so me sprejeli nogometni delavci. Ostaja grenak priokus, kako so se določeni lotili uresničevanja svojih ambicij, a se bom boril do zadnje kapljice krvi, da prevladajo odkritost, dobrosrčnost, predvsem pa odgovornost, ki jo mora predsednik NZS prenašati na druge. Ne bi rad, da bi bil nogomet v prihodnje igrišče posameznikov, ki ne nosijo nobene družbene odgovornosti.

[video: 61188 / ]

Katera je osrednja nit vaše predvolilne kampanje?
RM:
Bolje lahko tržimo znamko prve lige, ki je postala v zadnjih dveh letih izredno zanimiva. Opazna je rast gledanosti, na igrišču je v tekmovalnem smislu zelo napeto. To prinaša ligi poseben čar. V tej smeri je treba nadaljevati, poskušati skozi to zgodbo iztržiti čim več sredstev in jih nato prenesti tudi nižjim ligam. V nogomet je treba pripeljati čim več denarja in mu omogočiti lažje delovanje.

Druga liga se bo z desetih razširila na 16 klubov. S tem bomo lahko izpeljali usmeritev, da se v nogometu obdrži čim več nogometašev po 18. letu starosti.

Velikih sprememb trenutnega programa ne pričakujem. Vsi deležniki v nogometu so sprejeli nogometno strategijo do leta 2020, pa tudi do leta 2030. Zmagovite ekipe se ne menja, radi pravijo. To je treba spoštovati.

Z ženo Iriyno Osypenko Nemec na dobrodelni prireditvi v Biljah. Z ženo Iriyno Osypenko Nemec na dobrodelni prireditvi v Biljah. Foto: Vid Ponikvar MN: Moj cilj je, da po strukturi in rezultatih postanemo najrazvitejša nogometna nacija med državami v jugovzhodni Evropi. Skupaj lahko to dosežemo. To bo moje glavno sporočilo. Veliko dobrega je bilo storjenega v prejšnjih letih, a so novi, drugačni prijemi in drugi ljudje na vodilnih mestih tisti, ki dajejo neko smer, ton nogometu.

Moji poudarki v volilnem programu so mentorsko-pedagoški projekti, osredotočeni na mlade, poudarki na atraktivnem pogledu na tretjo ligo z organizacijo final four tekem prvakov, spodbujanje za promocijo nogometa v odnosu do medijskih partnerjev in sponzorjev s ciljem, da se nogomet približa družinam in privabi še več ljudi na tekme.

Nogomet moramo videti kot produkt. Če bo ta produkt atraktiven, bo tudi pretok denarja bistveno večji. V tej smeri se dajo narediti veliki koraki. Ne odkrivamo tople vode. Včasih se je treba samo ozreti čez mejo in videti, kako to počnejo drugi.

Moja prednost v novih idejah je, da mi pred tremi leti ni nihče verjel, da lahko monaški princ Albert igra pri nas, v vaškem klubu v Biljah. O tem govorim. O drugačnih prijemih. Nogometnemu svetu sem dokazal, da jih gojim, da vnašamo nove vsebine. Lahko ustvarimo nove sheme s tedensko oddajo o prvo ligi, ki ne bi bila športna, ampak zabavna oddaja. Mogoče lahko celo predlagamo medijskemu partnerju, ki spodbuja vse oblike resničnostnih šovov, da bi razmišljali o šovu, ki predstavlja nogometaše v 1. SNL ...

Oba kandidata sta zadovoljna z delom selektorja Srečka Katanca. Oba kandidata sta zadovoljna z delom selektorja Srečka Katanca. Foto: Reuters Kako ocenjujete delo v reprezentančnem nogometu?
RM:
Zelo sem zadovoljen z zadnjimi tekmami članske reprezentance in s kvalifikacijskim ciklusom za SP 2018. Reprezentanca igra v redu, rezultati so dobri.

MN: Po 25 letih razvoja nogometa se vsi strinjamo, da imamo najboljšo reprezentanco do zdaj. Ne le člansko, ampak v celotni piramidi. Fantom moramo omogočiti pogoje, da bodo imeli mir ter se v slogi in miru pripravljali. V drugo polovico leta 2017 moramo vstopili s kar najboljšim izhodiščem za naskok na položaje, ki vodijo na SP 2018.

Podpirate Srečka Katanca?
RM:
Podpiram. O preostalih selektorjih bomo več razpredali po prihajajoči analizi.

MN: Absolutno. Vsekakor podpiram idejo, da vodi Slovenijo vse do konca kvalifikacijskega ciklusa za SP 2018.

Kako rešiti težave z združenimi slovenskimi navijači, ki jih je na tekmah reprezentance vedno manj?
RM:
Ta težava je ločnica med klubskim in reprezentančnim nogometom. Ne glede na to, za koga se navija v domačem nogometu, je reprezentanca nekaj posebnega. Te meje bi morali preseči. Reprezentanca je le ena. Potrebuje podporo vseh, ne samo nogometnih, ampak vseh športnih navdušencev. Na tem področju so potrebne pozitivne spremembe.

[video: 61191 / ]

MN: Na tekmah sem se pogosto znašel med skupino združenih navijačev. Ko bom izvoljen za predsednika NZS, bom zaradi odnosa, ki ga imam z navijači, opravil pogovore z vsemi skupinami. Moramo se zavedati, kaj je naš skupen cilj, in najti skupno pot. Zaradi dobrih odnosov, ki jih imam z določenimi navijaškimi skupinami, bi lahko to dosegli v dobrobit slovenskega nogometa.

Nemec bi odločilne reprezentančne tekme vedno igral v Mariboru. Nemec bi odločilne reprezentančne tekme vedno igral v Mariboru. Foto: Vid Ponikvar Na katerem domačem štadionu naj igra članska slovenska moška reprezentanca?
RM:
Glede tega ne bi špekuliral. Za zdaj velja sklep izvršnega odbora, ki ga je treba spoštovati. Ko bo potekel in bo konec kvalifikacij za SP 2018, se bomo pogovarjali naprej. Izbor je odvisen od veliko dejavnikov, ki so zelo pomembni. Tudi igralcem in vodstvu reprezentance je treba dati možnost, da odločajo o tem.

MN: Obstaja ravnovesje med štadionoma v Ljubljani in Mariboru. Zagotovo je tudi celjski štadion zanimiv, ker ima te kapacitete, ampak če bi mene vprašali, kje naj odigramo odločilno tekmo, bi zagotovo rekel, da v Ljudskem vrtu. O tem ni dvoma.

Slovenska krovna zveza se je lani preselila na Brdo pri Kranju. Slovenska krovna zveza se je lani preselila na Brdo pri Kranju. Foto: Vid Ponikvar Se je po številnih korupcijskih aferah, ki so poskrbele za vodstvene spremembe pri Fifi in Uefi, omajal tudi ugled NZS?
RM:
Ne. Fifa in Uefa sta veliki organizaciji. Za nogomet sta v preteklosti naredili ogromno. Tu gre za ljudi. Vedno je težava v tem, da kak posameznik zaradi osebnih interesov naredi škodo znotraj organizacije. Če si labilen in te premamijo neke zadeve, je treba govoriti o posamezniku, ne pa o organizacijah. Sama organizacija tega ne mora delati, NZS ob tem ni izgubila ugleda.

MN: Mislim, da ne. Prednost je v tem, da sem kot politik zavezan zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. V tako pomembnem obdobju razvoja, ko se nogomet po svetu spoprijema z velikimi težavami v obliki korupcije, je moja kandidatura prednost. Določenim nečednostim se moramo zoperstaviti in postopke narediti izrazito transparentne. Slovenci imamo najpomembnejšega revizorja v Fifi, imamo predsednika Uefe, ki je prišel na položaj kot odgovor na nevšečnosti, ki so se dogajale. Ne smemo si dovoliti, da bi bilo v Sloveniji kakorkoli drugače.

Derbiji med Olimpijo in Mariborom v zadnjih sezonah redno polnijo tribune. Derbiji med Olimpijo in Mariborom v zadnjih sezonah redno polnijo tribune. Foto: Vid Ponikvar Kako doživljate rivalstvo med Olimpijo in Mariborom?
RM:
Gre za najpomembnejše tekme znotraj Prve lige Telekom Slovenije. Ne smemo pa pozabiti niti na preostale klube. Tudi pri njih se pojavljajo določena rivalstva. Če je rivalstvo zdravo in obvladljivo, je dobrodošlo za slovenski nogomet. Rad bi videl, da se pridruži še kakšen tretji ali četrti veliki tekmec, saj bi bila s tem višja kakovost lige. Zaradi rivalstva med Ljubljano in Mariborom ni bilo na zvezi čutiti nobenih trenj ali težav.

MN: Vse države z dolgo nogometno tradicijo poznajo tovrstna rivalstva. Če so zdrava v svojih temeljih, so dobrodošla. Imamo veliko rivalstev na lokalni ravni. To so pomembni dejavniki ne le v prvi, ampak tudi v nižjih ligah. So generator pomembnih čustev. Pomembno jih je pravilno uokviriti. Ta čustva moramo nadzorovati v dobro nogometa, zato zelo pozdravljam ta rivalstva.

Kateri kandidat za novega predsednika NZS ima po vašem mnenju večje možnosti za zmago?

  • Radenko Mijatović 93 glasov
    29,71%
  • Matjaž Nemec 220 glasov
    70,29%
Oddanih 313 glasov

Prvoligaški klubi morajo zaradi nešportnega obnašanja navijačev pogosto seči v žep. Prvoligaški klubi morajo zaradi nešportnega obnašanja navijačev pogosto seči v žep. Foto: Grega Valančič Sportida Disciplinski sodnik iz kroga v krog prazni klubske blagajne zaradi nešportnega vedenja navijačev. Kako izkoreniniti takšna dejanja?
RM:
Navijači v prvi ligi so v domeni klubov. Na širši osnovi ne smeš le ukrepati, ampak se tudi pogovarjati z navijači in iskati rešitve skupaj z njimi. Ključno je, da je za to odgovoren klub. Navijači delajo težave klubom, ki plačujejo kazni. Dejstvo je, da je težko obsojati določeno početje. Gre za konflikte, treba se je pogajati.

Na tekmah lige prvakov ali evropske lige imamo nekatere zelo vroče štadione, na katerih se navijači obnašajo zgledno, ker se zavedajo, da bi z izgredi škodovali svojemu klubu. Vzvodov je veliko. Obljubiti velike premike na tem področju bi bilo v tem trenutku nerealno. Predpisi so jasni, disciplinski sodniki odločajo o tem, kako velika bo kazen. Tako kot pri zakonu o cestnoprometnih predpisih ne sme biti popuščanja.

MN: Premalokrat vprašamo za mnenje navijače same. Ko nam gre slabo, so zelo pomembni, ko nam gre dobro, so velikokrat postavljeni v drugorazredni položaj. Kritika nogometnih delavcev je, da v preteklosti sploh nismo bili sposobni pokazati namere, da bi se z njimi pogovarjali, kaj šele kaj drugega. Prihajam iz nogometnega sveta. Ne kot nogometaš, ampak kot povprečen slovenski ljubitelj nogometa, funkcionar na lokalni ravni in kot navijač, zato razumem te odnose.

[video: 61189 / ]

Leto 2016 bo s črnimi črkami zapisano v zgodovini NK Zavrč, ki je ostal brez članskega moštva.
RM:
Če en klub sloni le na enem človeku,  je perspektiva tega kluba zelo vprašljiva. Gre za individualne zgodbe, v katere se zveza ne more kar tako vtikati.

MN: V zadnjih 25 letih smo videli veliko lepih in grdih zgodb. Želel bi si stabilnih odnosov, zato moramo najti pravo in razumno mejo med sposobnostmi kapitala in interesi. Sem zagovornik naravnega razvoja nogometa. Če je ta umeten, brez srca, je lahko tudi usoden. NZS na eni strani in državne institucije na drugi bodo morale biti prek svojih orodij v prihodnje še bolj pozorne. Tudi kar zadeva prihod tujega kapitala v lastniške strukture nogometa, ki se lahko izkaže za dvorezen meč.

Kako dolgo se bo na Bonifiki še igral prvoligaški nogomet? Kako dolgo se bo na Bonifiki še igral prvoligaški nogomet? Kakšna bo usoda prvoligaškega kluba Luka Koper, ki je v postopku prisilne poravnave?
RM:
Tečejo postopki. Treba bo počakati, da se končajo. Licenčni oddelek NZS vse spremlja. Odzval se bo v skladu z dogajanji glede na pravno-formalne postopke, ko bo vse končano. Zaupam licenčni komisiji, ki je neodvisna. Svoje delo opravlja zelo dobro. Vsak od nas bi rad, da se klubi rešijo in poslujejo na zdravih temeljih, a to je spet odvisno od tega, kaj se dogaja znotraj teh postopkov. Razen dokumentacije, ki jo klubi predložijo licenčni komisiji, drugega ne vemo.

MN: V nasprotju z javnim mnenjem v primeru Kopra sem glede na informacije, ki jih imam, optimist. Verjamem, da se bo dalo Koper rešiti. Ta klub je izjemnega pomena za naš nogomet. Ne samo zaradi kluba ali mesta kot regijskega centra. V prihodnje bi pričakoval, da bi lahko NZS odigral pomembnejšo mediatorsko vlogo. Ko bom postal predsednik NZS, bo to moja prva skrb. Moramo najti rešitev, da se Kopru kot enemu od najpomembnejših slovenskih klubov omogoči nadaljnji razvoj.

Predsednik Uefe Aleksander Čeferin je bil prvi mož slovenskega nogometa med letoma 2011 in 2016. Predsednik Uefe Aleksander Čeferin je bil prvi mož slovenskega nogometa med letoma 2011 in 2016. Foto: Guliverimage/Getty Images Predsednik Uefe je Slovenec Aleksander Čeferin, ki je bil na čelu NZS zadnjih pet let. Kako to izkoristiti v prid slovenskega nogometa?
RM:
To je velika prednost. Zdaj imamo neposreden stik s predsednikom Uefe in z ožjim vodstvom, a zaradi transparentnosti postopkov zato, ker je predsednik Uefe pač Slovenec, ne moremo pričakovati nekih posebnih ugodnosti za Slovenijo. Mogoče pa je narediti več v nekih neformalnih zgodbah in pri nekaterih produktih.

MN: Da dosežemo moj glavni cilj, da bo Slovenija postala najrazvitejša v tem delu Evrope, je ključen ravno odnos s funkcionarji in predsednikom Uefe. Mora biti odkrit in ambiciozen. Lahko bi na primer izkoristili moj mentorsko-pedagoški projekt in ga skupaj z Uefo predstavili javnosti.

Bi se lahko zveza še bolj približala klubom in jim pomagala pri plačevanju stroškov za sodnike, delegate, zdravstvene preglede?
Kandidat Mijatović ima veliko izkušenj z vodstvenimi posli v gospodarskih družbah. Kandidat Mijatović ima veliko izkušenj z vodstvenimi posli v gospodarskih družbah. Foto: Vid Ponikvar RM: Kar zadeva sodniške in delegatske stroške, bomo vedno ugotovili, da so za klube previsoki, sodniki pa tožijo, da so prenizki. Treba je poiskati mejo minimalnega kompromisa. Kakšnih večjih sprememb ne pričakujem. Na tem področju je bilo v preteklih treh letih po vseh regijah opravljenih veliko aktivnosti.

MN: Poznam težave majhnih klubov, saj sem podpredsednik enega od njih (Bilje). To je velik izziv. Moj namen je, da bi bila delitev pravičnejša. Izhajam iz malega kluba, kjer so se naredile velike zgodbe. Posamezniki, ki razmišljajo, da v malem klubu ni mogoče izobraziti velikih nogometašev, se motijo.

Ste zadovoljni z zdajšnjim volilnim sistemom za predsednika NZS?
Nemec je nekdanji tajnik slovenskega predsednika Boruta Pahorja, s katerim nastopa tudi na dobrodelni prireditvi v Biljah. Nemec je nekdanji tajnik slovenskega predsednika Boruta Pahorja, s katerim nastopa tudi na dobrodelni prireditvi v Biljah. Foto: Vid Ponikvar RM: Vedno so razlogi za in proti. Ni idealnega volilnega sistema. Vsak volilni sistem bo težava za tiste, ki izgubijo volitve ali pa mislijo, da jih ne morejo dobiti. V tem je težava. O tem, ali je zdajšnji sistem dober ali ne, je treba opraviti široko analizo. O tem se pogovarjamo že deset let, a na vidiku ni dobrih rešitev. Morda bi bilo smiselno spremeniti sistem, vsekakor bomo načeli določene razprave.

MN: Nikakor. Pozdravljam predloge Ivana Simiča. Paradoksalno je, da imaš lahko v širši javnosti najvišjo podporo, za zmago pa moraš dobiti zaupanje 30 delegatov, ki so potencialno lahko lahek plen za morebitne korupcijske nečednosti. Trenutni sistem je zelo nevaren za demokracijo. Ne sme 30 delegatov odločati o usodi 42 tisoč registriranih nogometašev in dveh milijonov navijačev. Moramo povečati stopnjo demokratičnosti izvolitve predsednika. Te naloge nisem hotel izpostavljati, a okoliščine kličejo ravno po tem.

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 272
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin