Kaj vas lahko na poti preseneti in veliko stane?

Na zavarovanje za tujino pogosto pomislimo prepozno

Ko načrtujemo potovanje, večina najprej razmišlja o tem, kam gremo, kaj bomo tam počeli in kaj si bomo ogledali. Zavarovanje pa pogosto pride na vrsto šele na koncu ali pa sploh ne. "Ljudje smo naravnani tako, da razmišljamo o lepih stvareh. To, kar gre lahko narobe, je bolj v ozadju," v uvodu pojasnjuje Peter Filip Jakopič iz Zavarovalnice Triglav. Po njegovih besedah je prav to razlog, da zavarovanje pogosto odrivamo na stran: "Gre za edino stvar, ki jo kupiš, pa si želiš, da je nikoli ne bi potreboval."

A kot pravi, smo pri določenih zavarovanjih Slovenci vseeno zelo dosledni. "Če pogledamo širše, smo skoraj prvaki pri avtomobilskih zavarovanjih, pri avtu res ne sme biti nobene praske. Pri hišah smo že nekoliko bolj sproščeni, turistična zavarovanja pa so še korak za tem," pojasnjuje sogovornik.

To pomeni, da jih še zdaleč ne sklenejo vsi, ki se odpravljajo v tujino, ne glede na to, ali gre za dopust, službeno pot ali študij. Se pa navade počasi spreminjajo. 

Peter Filip Jakopič, Zavarovalnica Triglav Foto: Luka Petrič

Za konec tedna čez mejo? Tudi tam se lahko zaplete

Pri daljših odhodih v tujino, študiju ali delu, večina ljudi na zavarovanje pomisli precej bolj resno. Takrat se tveganja zdijo bolj realna, zato si ga tudi pogosteje uredimo. Drugače pa je pri krajših oddihih. Podaljšan konec tedna na Hrvaškem ali hiter skok čez mejo pogosto ne delujeta kot situaciji, kjer bi bilo zavarovanje nujno. A kot opozarja Peter Filip Jakopič, je to lahko zavajajoče. "Z razdaljo, kamor greš, se sicer povečuje zavedanje, ampak v resnici je dovolj že, da greš nekaj kilometrov čez mejo," pravi. Če se vam na primer nekaj zgodi na smučišču na Višarjah, ne gre več za slovenski zdravstveni sistem. Ni treba, da se vam nekaj zgodi na Baliju, dovolj je že druga stran meje," poudarja.

Zakaj torej še vedno odlašamo? Po njegovem mnenju gre za kombinacijo pozabljivosti in napačnega občutka varnosti. Veliko ljudi se namreč zanaša na evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja (več o tem v nadaljevanju). Ta sicer zagotavlja osnovno pomoč, a razlika do turističnega zavarovanja je lahko precejšnja. "Osnovne storitve boste dobili, nihče vas ne bo pustil brez pomoči. Je pa velika razlika med tem, kar zagotavlja določena država, in tem, kar nudi turistično zavarovanje," pojasnjuje. Prav ta razlika, med osnovnim in celovitim, pa je tista, na katero pogosto pomislimo šele takrat, ko je že prepozno.

Zaradi česa Slovenci najpogosteje kličejo pomoč iz tujine?

"Če pogledamo širše, imamo dve glavni skupini primerov. Prva so poškodbe, povezane z večjo aktivnostjo na dopustu, pozimi predvsem smučanje, poleti pa različne aktivnosti ob vodi, kot so nesrečni skoki v vodo. Drugo veliko skupino predstavljajo nenadna poslabšanja zdravstvenega stanja, na katera večina ljudi pred odhodom sploh ne pomisli. Lahko se vam na primer vname slepič, imeli smo tak primer v Združenih državah Amerike. Prav v takih situacijah se pokaže, kako pomembno je zavarovanje. Če ga nimate, finančno breme pade na vas. Ljudje so pogosto zelo presenečeni in hkrati zelo veseli, če ugotovijo, da zavarovanja, posebej v takih primerih, niso pozabili skleniti," pravi sogovornik.

Največ primerov sicer beležijo v bližnjih in priljubljenih destinacijah. "Pozimi veliko Slovencev smuča v Italiji, Avstriji in Franciji in prav od tam dobimo največ klicev. Poleti pa prevladuje Hrvaška," pojasnjuje. Ob tem dodaja, da vse pogosteje beležijo primere tudi z bolj oddaljenih destinacij, kot so Bali, Vietnam, Egipt in Turčija, predvsem v času glavnih počitniških sezon.

Foto: Luka Petrič

Več kot dve tretjini zavarovanj je sklenjenih kot družinskih

Pred odhodom na dopust večina najprej razmišlja o destinaciji, nastanitvi in aktivnostih, zavarovanje pa pogosto pride na vrsto šele na koncu ali pa sploh ne. Sogovornik zato predlaga nekoliko drugačen vrstni red: najprej letalske karte, potem nastanitev, zatem zavarovanje, šele nato razmislek o tem, kaj bomo tam počeli. "Zavarovanje je res nekaj, kar plačaš in upaš, da tega nikoli ne boš potreboval. Ampak hkrati ti da mir. Ne pomeni, da zato tvegaš ali iščeš nevarne situacije, ampak si preprosto bolj sproščen. In če ta možnost obstaja, je res škoda, da se je ne poslužujemo pogosteje."

Se pa odnos do zavarovanja pogosto spremeni, ko potujemo z otroki. "Prisotnost otrok zagotovo dvigne raven zavedanja," dodaja. To potrjujejo tudi podatki: več kot dve tretjini turističnih zavarovanj pri Zavarovalnici Triglav je sklenjenih kot družinskih, kar pomeni, da ena polica pokriva vse družinske člane.

Hkrati pa so prav otroci pogosto tisti, ki na potovanjih potrebujejo pomoč. "Sploh v bolj eksotičnih državah so bolj dovzetni za različne okužbe, ker njihov imunski sistem še ni povsem razvit. Zato so bolj nagnjeni k vnetjem in podobnim težavam. Imamo kar nekaj primerov, kjer so prav otroci tisti, ki potrebujejo pomoč," pojasnjuje gost tokratnega podkasta. 

Kaj skleniti: na kaj moramo biti pozorni?

Veliko ljudi zavarovanje sicer sklene, a težava je pogosto drugje: v tem, da ne preverimo dovolj natančno, kaj dejansko krije. "Ključna stvar so limiti, do katerih zavarovalnica krije stroške oziroma zagotavlja storitve," pojasnjuje Peter Filip Jakopič. Na trgu je več paketov, od osnovnih do nadstandardnih, izbira pa mora biti prilagojena načinu potovanja in destinaciji.

"Če gre nekdo dvakrat na leto za nekaj dni, karikiram, v Umag in ni posebej športno aktiven, je lahko osnovni paket povsem dovolj. A če se vam vname slepič v Umagu ali na Floridi, je razlika ogromna," ponazori. V Združenih državah so stroški zdravstvenih storitev bistveno višji, zato so tam smiselni tudi višji paketi zavarovanja. Pomemben del zgodbe niso le stroški zdravljenja, ampak tudi vse, kar pride zraven. "V državi, kjer se vam nekaj zgodi, vas morajo oskrbeti, potem pa so tu še prevozi znotraj države," razlaga. Ti lahko vključujejo premestitve med bolnišnicami, kar turistično zavarovanje praviloma krije.

Foto: Luka Petrič

Celostna organizacija kot ključna prednost

Še večji izziv je pogosto povratek domov. "Prevoz iz hrvaške Istre npr. v Sežano je nekaj povsem drugega kot prevoz iz Združenih držav. Včasih je potreben poseben transport, prilagojeni pogoji, celo medicinsko spremstvo," opozarja. Po poškodbi ali operaciji namreč ni samoumevno, da lahko nekdo brez težav prestane dolg let kot običajen potnik. Pri bolj oddaljenih ali eksotičnih destinacijah so lahko storitve še dražje in težje dostopne. "Gre za osnovno tržno logiko: manj ponudnikov pomeni višje cene," dodaja.

A ena največjih prednosti turističnega zavarovanja po njegovih besedah ni le finančno kritje, temveč organizacija. "Predstavljajte si, da vas ugrizne kača v Argentini. Treba je organizirati prevoz, komunicirati z lokalnimi ustanovami, zagotoviti jamstvo za plačilo. Vse to prevzame asistenčni center. Podobno kot z avtomobilsko asistenco: ko veš, da jo imaš, v primeru težave preprosto pokličeš in stvari se začnejo odvijati same od sebe. To je tudi osnovni namen tovrstnih zavarovanj, da v ključnih trenutkih prevzamejo organizacijo in razbremenijo posameznika."

Kdaj evropska kartica ni dovolj?

Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja sicer zagotavlja osnovno zdravstveno oskrbo, a se v praksi hitro pokažejo njene omejitve, predvsem v zahtevnejših situacijah. "Najpogosteje pri primerih v gorah, na smučiščih ali drugih težje dostopnih lokacijah, kjer je potreben helikopterski ali poseben transport. Tega evropska kartica ne pokriva," pojasnjuje sogovornik. Prav tako ne krije organizacije povratka domov.

Pomembno je tudi pravilo, ki ga veliko ljudi spregleda: v tujini imamo enake pravice kot domačini. "Če morajo domačini določene storitve doplačati, jih moramo tudi mi – tudi če bi bile v Sloveniji vključene v obvezno zavarovanje," opozarja. Pri turističnem zavarovanju pa je zgodba drugačna. "Zavarovalnica krije vse stroške, ne glede na lokalna pravila. To je ena ključnih razlik in velika dodana vrednost." Ob tem dodaja, da je pomemben tudi vidik uporabniške izkušnje. "Načeloma zavarovalnica stvari spelje tako, da zavarovanec nima veliko dela. Redki so primeri, ko mora stroške najprej plačati sam in jih nato uveljavljati nazaj."

Ključna prednost kakovostnih turističnih zavarovanj je predvsem organizacija. "Vedno izhajamo iz potreb človeka, čim manj administracije in čim hitrejša rešitev. Zato asistenčni center vse organizira in uredi," pojasnjuje. V praksi to pomeni, da se posamezniku ni treba ukvarjati z lokalnimi pravili ali dodatnim uveljavljanjem stroškov pri domači zavarovalnici, vse poteka prek enotne točke.

Ko gre zares: kje se pokaže razlika med ponudniki turističnih zavarovanj?

Čeprav imajo danes praktično vse zavarovalnice v ponudbi zavarovanje za tujino, se razlike pokažejo predvsem v obsegu kritij in dejanski izkušnji, ko gre kaj narobe. Sogovornik kot prednost Zavarovalnice Triglav izpostavlja predvsem fokus na stranki in visoko raven zadovoljstva uporabnikov. "Če se znaš postaviti v čevlje nekoga, ki potrebuje pomoč, potem tudi veš, kako mu pomagati," pravi.

Pomembna prednost je tudi širši nabor kritij, predvsem pri bolj rizičnih aktivnostih. Zavarovanje vključuje športe, kot so jadralno padalstvo, alpinizem ali športno plezanje, ki jih druge zavarovalnice pogosto izključujejo, hkrati pa ni omejitev glede nadmorske višine reševanja.

Ključno vodilo pa ostaja enostavno: zavarovanje, ki velja kjerkoli na svetu. Ne glede na destinacijo je cilj, da zavarovanec dobi pomoč hitro in brez zapletov.

Ko načrti padejo v vodo: kako vas zaščiti zavarovanje

Voditeljica in gost sta v podkastu spregovorila tudi o tveganju odpovedi potovanja, ki ni vedno vključeno v osnovno zavarovanje, zato ga je treba izbrati posebej. "Na trgu obstajata dva tipa takšnih zavarovanj. Eno je pavšalno, ki ga dodate k turističnemu zavarovanju in velja za več potovanj, ne da bi vsakega posebej prijavljali. Drugi tip pa je vezan na konkretno potovanje," pojasnjuje sogovornik. To pomeni, da lahko zavarujemo točno določene stroške, od letalskih kart in nastanitve do najema vozila ali vstopnic za dogodke.

Če zaradi bolezni ali drugih nepredvidenih razlogov na pot ne moremo, nam takšno zavarovanje lahko povrne nastale stroške. "Razlogi so lahko različni, bolezen, skrb za otroka, elementarne nesreče," dodaja. Kot primer izpostavi tudi nedavne razmere v Sloveniji: "Spomnimo se poplav, če bi morali naslednji dan na pot, pa bi morali ostati doma zaradi škode, zavarovanje to lahko pokrije."

Vedno bolj аktualna so tudi kritja za izredne razmere, kot so vojne ali varnostna tveganja. "Če ministrstvo odsvetuje potovanje ali priporoči umik iz države, so lahko tudi to razlogi za povračilo stroškov," pojasnjuje.

Ključno pa je, da zavarovanje sklenemo pravočasno. "Če je dogodek že znan, zavarovanje zanj ne velja," opozarja sogovornik.

Foto: Shutterstock

Za mirnejši odhod na pot

Za konec sogovornika izpostavita preprosto, a pogosto spregledano dejstvo: občutek varnosti na potovanju ni samoumeven - lahko pa ga z nekaj premisleka bistveno okrepimo. Ključni prvi korak je preveriti, ali imamo ustrezno zavarovanje, in predvsem, ali smo pripravljeni tveganje v primeru zapletov nositi sami. Pomembno je tudi, da ob sklenitvi podamo čim več informacij, saj le tako lahko izberemo rešitev, ki dejansko ustreza našemu načinu potovanja.

V praksi se namreč pogosto zgodi, da komunikacija ne poteka le z zavarovancem, ampak tudi z njegovimi bližnjimi, še posebej v situacijah, ko posameznik zaradi bolečin ali stresa ne more urejati stvari sam. Prav zato je poleg strokovnosti ključna tudi empatija in jasna komunikacija.

Na koncu pa ostaja preprosto vodilo: če smo pripravljeni investirati v potovanje, potem ni smiselno varčevati pri osnovnih stvareh. Zavarovanje je ena tistih odločitev, ki se morda zdi nepotrebna, dokler je ne potrebujemo.

Najboljši scenarij je seveda, da ostane neizkoriščeno. Če pa ga potrebujemo, je ključno vedeti, da nismo sami in da nekdo drug prevzame skrb za organizacijo in pomoč.

PRIDOBITE VEČ INFORMACIJ O TURISTIČNEM ZAVAROVANJU ZAVAROVALNICE TRIGLAV