Ponedeljek, 17. 6. 2024, 4.00
4 mesece, 2 tedna
Erik Janža
Erik Janža. Slovenski junak z neverjetno življenjsko zgodbo.
Od našega poročevalca
"Očitno mi Danci ustrezajo, kaj naj povem. Res sem zelo vesel za ta zadetek," je po najslajšem zadetku kariere, s katerim je Slovenijo na Euru 2024 popeljal do odmevnega izenačenja s favorizirano Dansko (1:1), povedal Erik Janža. Prekmurec predstavlja enega največjih fenomenov slovenskega nogometa, njegova življenjska zgodba, zlasti tista, kako se je kot otrok spoprijel boja s kilogrami, pa si zasluži poseben poklon.
Neverjetno, a resnično. Erik Janža je v državnem dresu, čeprav nastopa na položaju levega bočnega branilca, na 11 nastopih dosegel kar tri zadetke. V tej zgodbi pa je najbolj zanimivo, da se je kar dvakrat vpisal med strelce proti Danski. Na dvoboju, kjer je sreča obrnila hrbet Benjaminu Šešku, kjer je Andraž Šporar zapravil kar nekaj dobrih priložnosti, enkrat pa se je zaradi manj natančnega strela prijel za glavo še Adam Gnezda Čerin, se je Slovenija spogledovala s tesnim začetnim porazom na Euru.
Erik Janža je postal specialist za doseganje zadetkov proti Danski.
Dolgo je zaostajala z 0:1, a jo je nato rešil branilec, ki bo kmalu praznoval 31. rojstni dan. Zgodilo se bo dan po tekmi s Srbijo v Münchnu, v katero bo lahko Slovenija vstopila samozavestno, saj je v uvodnem nastopu z Dansko osvojila dragoceno točko.
"Očitno mi Danci ustrezajo, kaj naj povem. Res sem zelo vesel za zadetek. Zadnja dva tedna je bilo zelo naporno, vsej ekipi resnično kapo dol. Zaslužili smo si to točko, mogoče celo več. V zadnjih 20 minutah smo imeli še nekaj dobrih priložnosti, da bi lahko celo zmagali na tekmi, ampak … Moramo biti le zadovoljni. Točka na Euru prinaša dober začetek. Gremo dalje," se bo začel pripravljati na drugo tekmo, četrtkov spopad nekdanjih bratov, ko se bosta v Münchnu pomerili Slovenija in Srbija.
Dobro se počutimo, ker smo lahko zadovoljili toliko Slovencev
Njegov zadetek je poskrbel za delirij navijačev. Ko je zadel, se je spontano odločil, da bo stekel proti klopi. "Smo ena velika družina," je želel, da bi izenačenje proslavili skupaj. Najbolj mu je bilo toplo pri srcu, ker je vedel, koliko to pomeni navijačem.
"Dobro se počutimo, ker smo lahko zadovoljili toliko Slovencev, ki so tu že več dni. To je to, zaradi tega igramo nogomet. To je nekaj najlepšega. Nič, zdaj si bomo morali dobro spočiti, regenerirati in iti dalje. Vidimo, da lahko igramo z vsakim, tako da se nam ni treba nikogar bati," se je že počasi navezal na prihodnji dvoboj, spopad s Srbijo, ki v prvem krogu ni bila tako uspešna kot Slovenija in je v Gelsenkirchnu ostala brez točk proti prvi favoritinji skupine Angliji (0:1).
Slovenski navijači si zaslužijo posebno čestitko:
Dolgo, vsaj po prvem polčasu, je kazalo, da bo Danska proti Sloveniji upravičila vlogo favoritinje. Vodila je z 1:0, kar se je nato spremenilo. "Rekli smo, da jim ne smemo pustiti, da nas potiskajo zelo nizko v obrambi. To nam je uspevalo, saj Danci v prvem polčasu niso bili več toliko kreativni. Eriksen in Wind sta prej prihajala notri in nam delala težave, potem pa smo začutili, da znamo tudi mi igrati. Tehtnica se je nagnila na našo stran," je bila proti koncu dvoboja Slovenija celo bližje zmagi.
Hvala vsem navijačem, ki so prišli v Stuttgart
V 77. minuti mu je kot prvi skočil v objem Petar Stojanović. "Zaradi tega ne bo evforije. Saj nismo zmagali," zagotavlja Janža, branilec in kapetan poljskega Gornika, za katerega nastopa že pet let zapored. "Moramo ostati trdno na tleh, se spočiti in še naprej delati tisto, kar delamo. To pa zato, ker delamo dobro. Moramo verjeti, da nam lahko uspe," se je dotaknil zgodovinskega cilja Slovenije, kako se na velikem tekmovanju prebiti v izločilni del.
Z uvodno točko proti močni Danski je Kekova četa zagotovo bližje cilju. Na naslednji tekmi bo še nekaj, kar bi lahko Sloveniji močno pomagalo do novega uspeha. To je energija s tribun. "Že na ogrevanju pred tekmo z Dansko je bilo čutiti posebno energijo. Od samega začetka so mi šle kocine pokonci. Hvala vsem navijačem, ki so prišli v Stuttgart. Vem, da jih bo v Münchnu še več. Skupaj smo še močnejši," ne skriva zadovoljstva, da je lahko v nedeljo proslavljal zadetek pred rekordnim številom slovenskih navijačev na gostovanju.
Če kot otrok ne bi shujšal, bi imel težave s srcem
Erik Janža je v reprezentančni karieri dosegel tri zadetke. Prvega proti Finski, nato je dvakrat zatresel mrežo Danske. Janža bi lahko še pred dvema letoma o čem podobnem zgolj sanjal. Nato ga je selektor Kek lani po devetih letih vrnil v izbrano vrsto, kjer je izkoristil praznino po zdravstvenih težavah Gregorja Sikoška in se zasidral v udarni enajsterici. Vsega tega, kar doživlja zdaj, spoštovanja vredne profesionalne nogometne kariere in največjega priznanja, kar ga lahko doživiš v državnem dresu, nastop na velikem tekmovanju, pa ne bi bilo, če v otroštvu ne bi pokazal tako močne volje in odločnosti.
Ni namreč manjkalo dosti, da bi se moral že kot otrok s čezmerno težo posloviti od nogometnih sanj. Zdravnica ga je zaradi nezdrave prehrane resno opozorila, da bo moral v življenju marsikaj spremeniti. Če ga takrat oče ne bi prisilil k dieti, Slovenija ne bi nikdar spoznala Erika Janže v takšni podobi, s katero navdušuje Slovenijo.
V lanskem intervjuju, malce po tem, ko si je Kekova četa zagotovila nastop na Euru, je zaupal več podrobnosti o tem, kako se je moral kot otrok bojevati s čezmernimi kilogrami. Začelo se je, ko je imel 12 let.
Prepoznate Erika Janžo na fotografiji? Je na sredini zgornje vrste. Pod njim, na sredini spodnje vrste, je njegov takratni soigralec in sokrajan Mitja Lotrič.
"Takrat sem bil glede fizične pripravljenosti in podobe prava katastrofa. Kaj naj rečem, bil sem debel. Visok sem bil 150 centimetrov, imel pa 86 kilogramov. V šoli smo imeli sistematske preglede. Zdravnica mi je rekla, da moram obvezno shujšati, če ne moj srček v prihodnosti ne bo več tako utripal, kot bi moral. Točno tako mi je rekla. Če ne bi shujšal, bi torej imel težave s srcem. Oče me je takrat vzel resno v roke. V osmih mesecih sem nato izgubil 20 kilogramov. Takrat se je, kar zadeva mojo nogometno kariero, začelo malce bolj resno," je pojasnjeval Janža in dodal, da ljudje na Poljskem, ko jim razlaga to zgodbo, sploh ne morejo verjeti, da se je to zgodilo. A se je.
Na polno je zasprintal do doma in si prislužil pico
"Če ne bi bilo očeta, sploh ne vem, ali bi kdaj igral profesionalni nogomet. Vseskozi je bil z menoj, mi sestavljal jedilnike. Počel je vse možne zadeve, da sem lahko shujšal. Samo zaradi njega sem danes nogometaš. Verjetno sem pridobival kilograme tudi zaradi genov, po mamini strani družine so bolj okrogli. A je tudi res, da sem nezdravo jedel, pil preveč gaziranih pijač. Tega mi je bilo dovolj. Potem smo začeli z dieto. Več ali manj brez kruha, ocvrtih jedi in gaziranih pijač. Bilo je kar naporno," se je lotil diete. To pa še ni bilo vse.
Z Jako Bijolom tesno sodeluje v obrambni vrsti.
"Spomnim se še, kot da bi se zgodilo včeraj, kako je bilo nekega dne, ko sem že shujšal deset kilogramov. Z očetom sva tekla, 200 metrov pred hišo pa mi je dejal, da bova šla, če bom zdaj na polno sprintal do doma, potem za nagrado na pico. In sem mu verjel, motivacija je bila na višku. Stekel sem do hiše, kolikor so me nesle noge, in potem užival v svoji polovici margerite," je pojasnil Janža, veliki junak sladkega remija z Dansko (1:1), ki Slovenijo še kako ohranja v boju za napredovanje med najboljših 16. Naslednjič bo na delu v četrtek v Münchnu, ko se bo dvoboj začel že ob 15. uri.