"Če lahko Ljubljani kaj vzamemo, so to pokali!"

Matjaž Šalamun Šalca Foto: Mediaspeed Ko je padla redakcijska zamisel o tem, da pred finalom nogometnega pokala, v katerem se bosta nocoj ob 20.15 v Celju pomerila Olimpija in Maribor, poleg klasičnih sogovornikov k pogovoru povabimo tudi dva nekoliko drugačna akterja in je mojstru številk ter navijaču ljubljanskih zeleno-belih Matjažu Homarju, ki je na spletu znan kot OptaŽabar, že zazvonil telefon, nam je več mariborskih virov prišepnilo: Šalca.

V Mariboru ga poznajo skoraj vsi. Vsaj njegov glas, ki ga je posodil številnim oglasom, zanesljivo poznajo tudi drugod po Sloveniji. Je uradni napovedovalec tekem NK Maribor v Ljudskem vrtu, sodelavec kluba pri pripravi reklamnih akcij in krepitvi blagovne znamke, dolgoletni sopotnik Radia City in soustvarjalec priljubljene radijske humoristične oddaje Reporter Milan, ki se je že večkrat preselila tudi na odrske deske.

"Najraje se okarakteriziram za klasičnega Mariborčana," pravi Matjaž Šalamun, ki v mestu ob Dravi že lep čas ni le redni obiskovalec tekem, s katerim bi v Tavaresov dres oblečen navijač trčil z vrčkom piva in se predal debati o obrambnih vrzelih vijolične vrste in pragmatični igri, temveč nekdo, ki s svojimi izjavami in zapisi na socialnih omrežjih oblikuje javno mnenje.  

Foto: Blaž Weindorfer/Sportida

Je lahko nekdo navijač Maribora, obenem pa ni lokalpatriot?
Biti Mariborčan pomeni biti navijač kluba. Nikjer v Sloveniji to ni tako izrazito kot pri nas. Ljubljana? Tam je nogometno-navijaško okolje precej bolj umirjeno. Pa da ne bi vse skupaj zvenelo kot samohvala, naj dodam, da smo Mariborčani poleg srčnosti znani še po včasih pretirani kritičnosti in večkrat prenagljenih odločitvah. A tudi to je razumljivo. V mestu imamo radi klub. Življenja brez njega si pač ne znamo prestavljati.

Kje so meje navijaške folklore? Kaj je dovoljeno in kaj ne?
V svoji mladosti sem večkrat stal na južni tribuni. Tudi v "šumi" v Fazaneriji sem komu kakšno zabrusil. To je bil moj način življenja. Del navijaške folklore. Zato še danes ne tajim, da so mi bakle v primernih trenutkih všeč. Tega ne spodbujam, a vseeno … Nikakor pa ne odobravam metanja pirotehničnih sredstev na igrišče, saj je to nevarno. Še posebej me motijo tiste najmočnejše petarde, topovski udari. Zavedati se je treba, da na tekme hodi tudi vse več družin, zato takšne stvari ne spadajo na štadion.

Sportal Navdušenec nad številkami ima podatek, ki bo spremenil zgodovino Olimpije

Kaj pa vzkliki "ubij Štajerca" in "ubij Žabarja". Mar ni nevarno, da je tudi to postalo del navijaške folklore?
Mejo je vedno težko postaviti. Spominjam se pobud o prekinjanju tekem v primeru tovrstnega skandiranja. Potemtakem je tekmo med Mariborom in Olimpijo nemogoče izpeljati. Vem, da delegati to kaznujejo, saj to označujejo za žalitev. Sam pa to vidim kot neke vrste folkloro. Prepričan sem namreč, da se lahko nekdo z ljubljansko registrsko tablico tudi na dan tekme brez težav vozi v okolici štadiona. Nihče mu ne bo rekel žal besede, kaj šele, da bi ga fizično napadel. Navsezadnje je kar nekaj Ljubljančanov že nosilo tudi dres NK Maribora. Takšne vzklike bo torej težko izkoreniniti. Se pa, vselej ko pripravljamo oglaševalske akcije pred velikimi tekmami, mejnih parol izogibamo. Zakaj? Ker niso inovativne in so za klub tudi neprimerne. Si predstavljate, da bi jih prevedli kakšnemu tujcu? Ne vidim pa težav v tem, da klub na štadionu namesti zelene predpražnike in obiskovalce vljudno prosi, naj si dobro obrišejo podplate.    

Štajerski pogled: kaj ima Maribor, česar Ljubljana nima?
V marsičem je lahko Ljubljana Mariboru vzor. Predvsem pri ekonomskem stanju in ureditvi nekaterih mestnih predelov, čeprav tudi v Ljubljani še zdaleč ni vse idealno. Če podpiraš Zorana Jankovića ali ga ne maraš, mu je vredno prisluhniti. Kot brezplačni nasvet. Maribor pa ima nogometno dušo. Ljubljana je nima. Ljubljanski časi z nogometno dušo na bežigrajskem štadionu so minili. Žal. Maribor je to ohranil. Morda tudi zaradi zgodovinskih razlogov. Gre za značilno delavsko mesto, ki ohranja lokalno prebivalstvo. Ljubljana je po drugi strani gospodarsko središče, v katero se selijo ljudje z različnih koncev. S seboj seveda ne prinesejo pripadnosti do tega mesta in kluba. Si pa ob vsakem derbiju želim polnih Stožic. Tudi zmage so v tem primeru slajše.

Kam bi peljali nekoga, ki bi že pred tekmo rad spoznal mestni utrip in mariborsko dušo?
Verjetno v središče mesta, recimo na Poštno ulico, potem pa proti Ljudskemu vrtu. Mariborski navijači imajo zelo ukoreninjene navade. Zbirajo se v svojih okoljih. Skupina se zbere v svoji bazi, na primer Pobrežje ali Tabor, in se nato od tam odpravi proti štadionu. Tudi tujci so bili nad tem utripom navdušeni. No, navdušeni so bili tudi nad cenami.

Pred dnevi se je ob končani karieri poklonil tudi Marku Šulerju. Foto: Mediaspeed

V Ljubljani je propadla Olimpija, v Kopru Koper, v Murski Soboti Mura in še bi lahko naštevali, pa je življenje teklo naprej. Kaj bi se v podobnem primeru zgodilo v Mariboru?
Tega si ne znam in ne upam predstavljati. V Mariboru nogomet dojemamo drugače. Po razmišljanju in srčnosti so nam še najbližje pri Muri. Zato je tam tudi vedno užitek gostovati. Vzdušje je odlično. Vroče. Ljubljana? Večkrat sem dobil občutek, da je tudi ob dobrem obisku tekem na tribunah veliko opazovalcev, ne toliko iskrenih navijačev.  

Se vaše dojemanje Ljubljane kot tekmeca konča pri nogometu ali vam je tudi sicer trn v peti, torej nekaj, s čimer bi se vedno primerjali ali borili?
V soočenjih pred lokalnimi volitvami še vedno lahko naletimo na parole o tem, da je treba Ljubljani kaj vzeti in to dati Štajercem. Ljudje temu ne verjamejo več. Ne spoznam se na javno upravo, čeprav dopuščam možnost, da je razporeditev res neenakomerna ali nepravična. Stalnega govorjenja o tem, da je v Ljubljani vse slabo in da je Ljubljana kriva za vse naše težave, pa ne sprejemam. To je zelo pavšalno razmišljanje.

V tem kontekstu verjetno Ljubljano marsikdo enači z vsemi državnimi ustanovami, zatorej je Ljubljana ob tovrstnih kritikah sopomenka za Slovenijo?
Natanko tako. Ljubljana kot mesto ni prav nič kriva za mariborsko stanje. Zato sam raje pravim: Če lahko Ljubljani kaj vzamemo, so to pokali! To je najslajše.

NK Maribor je v svojo družino "sprejel" tudi Tino Maze. Foto: Mediaspeed

Rdeča nit pogovora je vaša pripadnost mestu. Kaj pa vas v tem mestu moti?
Mariborčani smo znani kot veliki nergači. Vsi smo trenerji, vsi smo sodniki. Zmoti nas vsaka malenkost. Če bi se sprehodili po ulicah, bi sicer naleteli na ljudi, ki bi svojemu mestu vedno stopili v bran. A ob vprašanju, kaj je v mestu dobro in kaj slabo, bi od desetih dobili vsaj sedem odgovorov o tem, kaj je slabo. Pa ni tako. Morda nam oči zares odpre šele tujec, ki jasno pove, da mesto nima resnejših prometnih težav, da ima na dlani Pohorje, da ima sredi mesta veliko parkov … Vedno pa se bo našlo nekaj, kar neko drugo mesto ima, naše pa ne. Če gledaš na to, na takšen način, boš vedno slabe volje. Jaz ne želim biti. V ospredje postavljam dobro in pozitivno. Nisem več najmlajši. Imel sem nekaj ponudb za službo v "tujini", torej v Ljubljani. A sem vztrajal. Z leti sem postal bolj strpen in bolj realen. Kaj nas čaka? Bomo videli. Delovnih mest nam nihče ne more obljubiti. Na veliko srečo je blizu Avstrija, ki nas je rešila. V nasprotnem primeru bi v mestu vladala sivina.

Ko govorite o kritičnosti, v spomin prikličete besede Zlatka Zahoviča, ki je pred dnevi dejal, da so tudi žvižgi privilegij. Ne le aplavz in skandiranje. Se strinjate z njim?  
Rad delam, a dveh služb ne bi nikoli opravljal. To sta župan in trener Maribora. Če bi že moral izbrati, bi se odločil za prvo. Trener je res zelo izpostavljeno delovno mesto. Ne le zaradi pritiska okolice, temveč tudi zaradi tega, ker je tvoj šef Zlatko Zahovič. Zlatko razmišlja s svojo glavo. Ali ima vedno prav ali ne, težko sodim. Je del stroke, v katero se ne vtikam. Nimam te licence. Darko Milanič? Izjemno ga spoštujem. Biti trener ne pomeni le sedeti na klopi tistih 90 minut. To pomeni tudi trenirati, delati selekcijo ter v tem klubu marsikaj pretrpeti. In preživeti.

Ob Ilki Štuhec, ko je leta 2017 prvič postala svetovna prvakinja. Foto: Mediaspeed Pravijo, da ste v Mariboru mnenjsko vpliven človek. Vaše objave na socialnih omrežjih imajo menda velik domet. Se zaradi tega znate ugrizniti v jezik ali odložiti mobilni telefon?
Ko še ni bilo družbenih omrežij, so bile moj domet humoristične oddaje. Že tam sem se začel zavedati tega vpliva. To počnem 18 let. V tem času smo ustvarjalci oddaje Reporter Milan pripravili pet tisoč prispevkov. Bil sem oster. Včasih nisem imel najkrajšega jezika, a si nisem prislužil nobene tožbe. To je ta odgovornost. Zavedam se je tudi v času razmaha družbenih omrežij. Zavedam se, da moj zapis o županu, trenerju ali športnem direktorju že čez nekaj minut doseže tudi tega naslovnika. Pa tega vseeno ne izkoriščam. Lahko vam povem, da sem prejemal tako finančne ponudbe kot grožnje, pa se zanje nisem zmenil. V Mariboru te poslušajo in berejo le takrat, ko si odkrit.

Pred časom sem se oglasil, ko so s tribune A stalno prihajali žvižgi na račun Darka Milaniča. Zakaj žvižgaš? Nihče ni znal povedati. Pa sem napisal nekaj vrstic o njem. O tem, da je človek z družino, o tem, da je mož z igralsko in trenersko kariero, ter predvsem o tem, da to ni trener, ki bi ga nekdo zgolj nekam posadil. Ima pa gosposki odnos. Zato ga marsikdo ni maral. Tukaj imajo radi tiste, ki jih lahko udariš po hrbtu, oni pa te nazaj. Darku so delali krivico. Po mojem zapisu se je odnos do njega spremenil.    

Za konec … Ljudski vrt. Štadion z lepotno napako. Na kakšen način sprejemate mestno omahovanje in neodločnost pri zadnji gradbeni fazi?
Prejšnja mestna vodstvena garnitura je v trenutku, ko je začela izgubljati tla pod nogami, obnovo stare tribune vzela kot element za obstanek na oblasti. Pred tem za to niso storili prav veliko. Zdaj je vse breme padlo na novega župana. Opozicija pritiska, da bi se ta težava hitro uredila. Če bi bil jaz župan, bi tribuno vzel kot eno od prednostnih nalog. Ne zaradi tega, da bi se prikupil volivcem. A mesto, meščani in NK Maribor kot institucija si to preprosto zaslužijo. Kolikor mi je znano, je županovo vodilo vlaganje v tisto, kar se splača. Menim, da je ta klub z obrestmi vrnil vse, kar mu je mesto dalo.

Sportal Tako zeleni kot vijoličasti pričakujejo, da bo pokal njihov #video

Sportal Prvega moža Olimpije ne bo v Celje

Sportal Zahović si mane roke, Maribor kupil najboljšega v Sloveniji! #video

Sportal S priimkom povzroča zmedo, z zadetki jezi tekmece