Četrtek, 15. 8. 2019, 18.02
4 leta, 6 mesecev
Življenje z gorami (9.) - Andrej Barovič
Zgodovinar, ki skrbi za to, da s Snežnika ne boste odhajali lačni #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,05
4
Zgodovinar Andrej Barovič je oskrbnik planinske koče Draga Karolina na Velikem Snežniku.
29-letni zgodovinar Andrej Barovič iz Šembij bi vas glede na svojo izobrazbo zlahka vodil po muzejskih zbirkah in skrivnostnih poteh naše preteklosti, a se je začasno odločil za drugo pot. Pričakuje vas tik pod vrhom Velikega Snežnika, s 1796 metri najvišjega vrha Snežniškega pogorja, kjer v planinski koči Draga Karolina skrbi za gostoljubje in dobro hrano.
Andrej Barovič je delo oskrbnika prevzel pred dvema letoma. Niti 27 let še ni imel, ko sta mu Janja in Slavko Škoberne, ki sta za kočo skrbela celo desetletje, predala ključe planinske postojanke. To so prizadevni domačini na temeljih nekdanje italijanske utrdbe za protiletalsko obrambo postavili leta 1961.
"Bil sem zelo počaščen, da so mi v planinskem društvu zaupali to vlogo, hkrati pa sem čutil veliko odgovornost, da je projekt treba pravilno izpeljati. Kmalu se je izkazalo, da bo vse skupaj delovalo, mislim, da nam gre kar dobro," se je zadovoljno muzal Andrej, ki smo ga obiskali po še enem bolj obiskanih poletnih vikendov.
V gorah že od malih nog
Pravi, da danes opravlja poklic, ki je bolj kot z njegovo akademsko izobrazbo (zaključil je študij zgodovine) povezan z njegovim siceršnjim preživljanjem prostega časa, torej obiskovanjem gora.
"Že od majhnih nog zahajam v hribe. Kot za vsakega domačina iz Ilirske Bistrice je bil Snežnik tudi zame najpomembnejši hrib," je začel svojo pripoved, povezano s Snežnikom.
Z leti vsrkavanja znanja in pohajanja po hribih je postal tudi vodnik Planinske zveze Slovenije in konec leta 2016 zaključil študij zgodovine. "Ker kar takoj službe nisem dobil, prejšnji oskrbnik pa je omenil, da bo po 10 letih zaključil svojo oskrbniško zgodbo, se je pojavila možnost, da bi jaz prevzel to delo.
Glede na to, da sem rad v hribih in med ljudmi ter znam tudi kaj skuhati, sem priložnost izkoristil. Večina ljudi, ki si želi čakati v planinski koči, čaka na pokoj, a tukaj na Snežniku je za starejše preveč zahtevno. Precej je namreč nošnje – vso robo do koče znosimo na ramenih – in je bolje, če si za tako delo mlad."
"Glede na to, da sem rad v hribih in med ljudmi ter znam tudi kaj skuhati, sem priložnost izkoristil."
Vedno polne roke dela
Življenje na Snežniku je pestro in dela nikoli ne zmanjka. "Če je vreme lepo, je veliko dela z ljudmi, posledično pa tudi s kuhanjem, pomivanjem in pospravljanjem, in nasprotno, če je vreme bolj slabo, smo zasedeni s pripravljanjem zalog za lepo vreme. Že zdaj poleti se pripravljamo na zimo. Do koče tovorimo drva in podobno."
Oskrbovanje koče na Snežniku poteka izključno z nošnjo. Oskrbniku lahko pomagate tako, da del tovora, ki čaka v njegovem avtu na obračališču pod Snežnikom, sami odnesete do koče. Transport temelji na zaupanju in do zdaj še ni prišlo do kršitev, pravi oskrbnik.
Ravno pri tem opravilu in prenašanju tovora so mu v veliko pomoč domačini. "Koča na Snežniku se oskrbuje izključno na ramenih. Vsako stvar moramo do koče prinesti, poti z avtom ni. To je videti tako, da s prijatelji do koče prinesemo pokvarljive stvari, kot so klobase, maslo in podobno, medtem ko robo, ki lahko počaka, pijača na primer, hranim v prtljažniku avtomobila, ki je parkiran spodaj na obračališču.
Avto ni zaklenjen, tako da vsak, ki to želi, lahko vzame kakšno plastenko ali pločevinko in jo prinese do koče. Praksa temelji na zaupanju, uvedli so jo že prejšnji oskrbniki in za zdaj še nismo imeli slabih izkušenj," je izpostavil.
Ob nastopu oskrbniške funkcije si je zaželel, da bi v koči zavel svež veter.
Od recitalov do picerije
Andrej si je že ob nastopu dela zaželel, da bi v koči zavel svež veter. "Želel sem si, da bi k hoji v hribe spodbudili predvsem mladino, želel sem, da bi zahajali na lokalne vrhove, k temu pa jih poskušamo privabiti z lokalnimi dogodki, ki jih organiziramo v koči. Tako na primer 8. februarja, na kulturni praznik, že tradicionalno organiziramo recital. Obiskovalci recitirajo pesmi Franceta Prešerna, Ketteja – ta je med drugim napisal tudi pesem Snežnik, in druge velikane poezije."
Gostijo tudi najrazličnejše nastope, od lani naprej pa kočo enkrat letno spremenijo v najvišje ležečo picerijo daleč naokoli.
"Ravno na prejšnjem dogodku smo spet gostili picerijo. Med 18. in 22. uro smo namesto 'štrudlja' pekli pice. Obisk je bil dober, ljudje so pobudo dobro sprejeli. Na meniju so bile tri pice – pica Medo, na kateri je vse mogoče, od mesa, zelenjave, gob in sira, pica Oštra brkinka, servirana s čiliji, ki jih goji Andrejev prijatelj iz Brkinov, in pa klasična pica, ki so jo poimenovali Snežnik.
Organizirajo tudi snežniške večerje. "Prejšnja leta smo za vsak letni čas priredili eno večerjo, po novem pa dve na leto – jesensko in spomladansko. Skuhamo lokalno jed, primerno za tisti letni čas, in se podružimo."
Z Velikega Snežnika se ponuja zelo širok in slikovit razgled. Na jugovzhodu pogled seže vse do Kvarnerskega zaliva s Cresom, na jugu se prek Snežniškega pogorja, doline reke Reke in Brkinov vidi celotna Istra od Učke do zahodne istrske obale. Na jugozahodu se dviga Slavnik, na zahodu se vidijo na obzorju Dolomiti, Karnijske in Ziljske Alpe, Julijci s Triglavom, pred njimi pa Trnovski gozd, Vremščica, Nanos in Javorniki. Na severu je širok razgled od Karavank, prek Kamniških Alp do Pohorja, v bližini pa se vidi Loška dolina, Cerkniško jezero, Cerknica z goro Slivnico nad njo ter Bloška planota.
Na Snežnik prihajajo pohodniki vseh starostnih skupin. Med njimi je največ domačinov, veliko je tudi Hrvatov in Italijanov. "Pri nas je vedno veselo," pravi Andrej, ki mu pri skrbi za planince pomaga dekle Špela, ob koncu tedna pa na pomoč priskoči še nekaj prijateljev, pogosto pa boste v strežbi naleteli tudi na Špelino sestro.
Zgodovinarska žilica
Glede na to, da je po izobrazbi zgodovinar in da še ni odmislil želje, da bi enkrat vendarle našel službo v svojem "fohu" in leta študija ne bi bila zaman, se poigrava tudi z idejo, da bi hribe in delo v planinski koči združil s svojim akademskim znanjem.
"Razmišljam o tem, da bi nekoč v prihodnje pripravili zgodovinsko razstavo na temo zgodovine Snežnika, prvih odkritij in prvih obiskov planincev. Na to temo je bilo že marsikaj napisanega, obstaja celo knjiga. Morda bi se dalo pripraviti tudi razstavo s slikovnim gradivom o tem, kako je sploh prišlo do nastanka koče, glede na to, da so jo postavili na temeljih italijanske protiletalske opazovalnice. Ker je v bližini koče, v snežniških gozdovih, nekdaj potekala rapalska meja* (na njeni zgodovini gradijo tudi turistično zgodbo na Soriški planini, op. a) in so še vedno vidni ostanki bunkerjev, mislim, da bi se dalo storiti marsikaj. Gre za zgodovinsko zelo bogato področje."
Kaj je rapalska meja?*
Gre za mejo, določeno z mirovno Rapalsko pogodbo (12. novembra 1920 v italijanskem mestu Rapallo), ki sta jo podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija. S pogodbo je bila določena meja med državama, s čimer je bila tretjina slovenskega etničnega ozemlja, Istra in del Dalmacije, dodeljena Italiji, ki je v zameno priznala Kraljevino SHS.
Kraji na primorski strani oziroma v dolini reke Bače so pripadli Italiji, Sorica z okoliškimi kraji pa je bila priključena Kraljevini SHS.
Ne ve, kako dolgo bo na Snežniku ostal, pogodbo podaljšuje za eno leto, vendar o slovesu za zdaj še ne razmišlja.
Koča Draga Karolina stoji tik pod vrhom Velikega Snežnika (1796 metrov), najvišjega vrha Snežniškega pogorja, ki je obenem tudi najvišji slovenski izvenalpski vrh. PD Ilirska Bistrica, ki je leta 1958 prevzelo nekdanjo vojaško opazovalnico na vrhu Snežnika, je iz njenih ostankov zgradilo planinsko zavetišče, ki so ga odprli leta 1961 in z leti dograjevali in obnavljali.
Koča je v poletni sezoni od konca junija do septembra odprta vsak dan, v drugih letnih časih pa ob koncu tedna.
Pohodniki se do Snežnika najpogosteje odpravijo s Sviščakov, od koder je približno dve uri hoje.
Iz rubrike Življenje z gorami:
4