Petek, 19. 7. 2019, 18.18
4 leta, 6 mesecev
Življenje z gorami (7.)
Soriška planina, precej več kot zgolj smučišče #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,52
1
Soriška planina živi tudi v poletni sezoni.
Soriška planina, razgibano območje, ki se razprostira na nadmorski višini od 1287 do 1550 metrov, postaja vse bolj živahna in obiskana tudi v poletni sezoni. V objemu Primorske in Gorenjske, na robu Julijskih Alp in Jelovice, je mnogo več kot "samo" tisti košček Slovenije, kamor se oziramo predvsem v zimskem času. Mlada ekipa zanesenjakov se trudi, da območje nad Sorico, eno najlepših slovenskih vasi, privablja tudi poleti.
Na Soriški planini že samo jutri (v soboto, 20. julija) organizirajo dva dogodka. Dopoldne (ob 10. uri) se lahko podate na vodeno turo po Rapalski meji, speljano po vrhovih, ki obkrožajo Soriško planino (Lajnar, Slatnik, Možič, Baško sedlo), večer pa sklenete na slovenski popevki v objemu gora. Na glasbenem dogodku Poletna noč na Soriški planini bo med drugim odmeval tudi glas Nuše Derende. Tudi to je nekaj, česar na Soriški planini do zdaj še ni bilo.
Brunarica ob vznožju Soriške planine je gostinski in namestitveni objekt.
Tudi sicer se ekipa mladih zanesenjakov trudi, da bi bilo na Soriški planini čim več novosti. Ogromno energije vlagajo v povezovanje Soriške planine s tamkajšnjo gostinsko dejavnostjo, nastanitvami, izleti po Rapalski meji, če jih izpostavimo samo nekaj.
Polona Golija nadaljuje družinsko tradicijo
Za krmilom mehanizma, ki že peto leto (četrto poletje in peto zimo) poganja soriškoplaninsko kolesje, je vztrajna in zagnana 33-letna Polona Golija, hči pokojnega Franca Golije, ki je leta 1998 prevzel vodenje smučišča na Soriški planini. "Predvsem zaradi želje, da smučišče ne bi prišlo v roke tujim lastnikom," razloži Polona, ki je kot ljubiteljica glasbe sicer kovala drugačne življenjske načrte.
Polona Golija je vodja mlade ekipe, ki skrbi za razvoj Soriške planine.
Želela je študirati violino, ki ji je posvetila kar 14 let svojega življenja, nato se je preusmerila v pravo, a ko je oče pred štirimi leti zbolel in za posledicami bolezni pred dvema letoma žal tudi umrl, se je odločila, da svoje življenjske načrte podredi družinski tradiciji. Danes je vodja soriške Alp Venture zgodbe, ki jo vodi skupaj z domačini iz bližnjih Selc.
"Oče nas je vedno vzgajal v duhu pomembnosti pripadnosti družini in ohranjanja tradicije. To, da Soriška planini živi, je zelo pomembno tudi za sam kraj in občino," poudarja Golijeva. "Vsi se zelo trudimo, tudi celotna Krajevna skupnost Sorica, in mislim, da se naša pripadnost projektu pozna," je prepričana.
V kuhinji gostišča Brunarica Soriška planina se spretno suče Katica Mikelj, izkušena kuharica, ki je v preteklosti skrbela za kuhinjo v več planinskih kočah.
Ekipo na Soriški planini poleg Polone Golija sestavljajo vodja smučišča Domen Pinter iz Sorice, žičničarji Tomaž Čufer, Bojan Zakrajšek in Roman Rozman, ki so pogonska sila na smučišču, medtem ko v gostinskem delu kraljujejo vodja gostišča Brunarica Soriška planina Miha Pintar ter kuharji in natakarji Iztok Grajner, Vojo Ilič, Jure Zupančič, Klemen Šuligoj (na fotografiji) in Katica Mikelj, inštruktorica kuharstva na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem na Bledu in vodja kuharskega dela seminarja za oskrbnike, ki je v gostišču dragocena strokovna pomoč.
Natakar Klemen Šuligoj v akciji.
Z letom 2017 zagrizli še v poletno sezono
"Zelo veliko energije in sredstev smo vložili v posodobitev smučišča, v umetno zasneževanje in ureditev prog ter v načrtovanje terena, kar je izredno pozitivno vplivalo na obisk smučišča," Polona Golija izpostavi glavne poudarke zimske sezone na Soriški planini, ki je v akciji Naj smučišče v kategoriji srednje velikih smučišč zasedla 3. mesto.
Soriška planina je v akciji Naj smučišče v kategoriji srednje velikih smučišč zasedla 3. mesto. Poleti se po njenem pobočju lahko spustite z gorskim kolesom.
"Progi za smučarski tek v drsni tehniki smo dodali še progo za klasiko in uredili sankaško progo. Ena je znotraj smučišča, drugo, zunanjo, pa uporablja sankaški klub za treninge s samotežnimi sanmi, izven njihovih treningov pa jo lahko uporabljajo tudi naši gostje. Obiskovalci si lahko izposodijo tudi krplje. Z danimi sredstvi smo postorili marsikaj," pravi in dodaja, da so dokaj hitro prišli do spoznanja, da zgolj razvijanje zimske sezone ne bo dovolj, zato so poleti 2017 prvič zagrizli tudi v poletno sezono.
Načrtov jim ne manjka. Med drugim so v fazi priprave projektne dokumentacije za povečanje obstoječega zadrževalnika vode, kar jim bo v veliko pomoč pri tehničnem zasneževanju.
Dvosedežnica Lajnar obratuje tudi v poletni sezoni
Najprej so se lotili popestritve gostinske ponudbe, obnovili so brunarico ob parkirišču in uredili sobe. V neposredni bližini gostišča Brunarica so odprli kamp in zgradili lesen hotel z desetimi nadstandardnimi sobami oz. 30 ležišči, ki naj bi svoja vrata odprl letošnjo jesen.
"Za večje investicije pa bomo potrebovali pomoč," poudarja Polona. "Ali z lastnimi sredstvi, krediti ali drugo obliko pomoči. Združenje žičničarjev se je zelo potrudilo, da bi pridobili dodatna sredstva," je izpostavila.
V neposredni bližini brunarice je ob parkirišču zrasel lesen hotel, ki bo pomagal nadomestiti primanjkljaj prenočišč na Soriški planini.
Velike upe polagajo tudi v dvosedežnico Lajnar, ki obratuje tudi v poletni sezoni. Julija se obiskovalci z njo lahko zapeljejo ob koncu tedna, avgusta pa se bo njen urnik podaljšal na obdobje od četrtka do nedelje. Na vrhu planine se ponuja čudovit razgled na Julijske Alpe in Karavanke, v jasnem vremenu pa se vidi vse do Jadranskega morja.
Vodja smučišča na Soriški planini Domen Pinter prikaže uporabo lesenega daljnogleda, ki ga je izdelal Vojko Debeljak.
Za razgledovanje po bližnjih vrhovih je poskrbel Vojko Debeljak, nekdanji žičničar na Kobli, ki je izdelal poseben daljnogled oz. kukalo, ki omogoči izoliran pogled na Triglav, Črno prst, Davčo …
Po meji, ki je ločevala Slovenijo in Italijo
Obiskovalci si lahko ogledajo tudi ostanke Rapalske meje oziroma Alpskega zidu, ki gre po vrhovih Lajnar, Slatnik, Možič in Baško sedlo, ki obkrožajo Soriško planino.
Obiskovalci si med drugim lahko ogledajo jekleno opazovalno kupolo utrdbe na vrhu Lajnarja, s katere so Italijani nadzorovali dogajanje na "nikogaršnjem prostoru" med Alpskim zidom in četrtim sektorjem Rupnkiove linije, ki je vodila prek Selške doline in po grebenu s Soriške planine do Ratitovca.
V njeni bližini se skriva (dobesedno, saj je, če stojite na njej, ne bi niti opazili) kasarna, nekateri pravijo, da celo konjušnica. Tako v kasarno kot tudi v kupolo je možen vstop. Ekipa, ki se ukvarja z razvojem Soriške planine, je počistila obrambne objekte, uredila poti, ki vodijo do njih, in postavila informativne table.
Obiskovalci Soriške planine si lahko ogledajo ostanke Rapalske meje oziroma Alpskega zidu, ki gre po vrhovih Lajnar, Slatnik, Možič in Baško sedlo, ki obkrožajo planino.
Eden od zanimivejših objektov je sedem ton težka jeklena opazovalna kupola utrdbe na vrhu Lajnarja, s katere so Italijani nadzorovali dogajanje na "nikogaršnjem prostoru" med Alpskim zidom in četrtim sektorjem Rupnikove linije, ki je vodila prek Selške doline in po grebenu s Soriške planine do Ratitovca.
V njeni bližini se skriva (dobesedno, saj je, če stojite na njej, ne bi niti opazili) kasarna, nekateri pravijo, da celo konjušnica. Tako v kasarno kot v kupolo je možen vstop.
Kaj je Rapalska meja?
Gre za mejo, določeno 12. novembra 1920 v italijanskem mestu Rapallo z mirovno Rapalsko pogodbo, ki sta jo podpisali Kraljevina SHS in Kraljevina Italija. S pogodbo je bila določena meja med državama, s čimer je bila tretjina slovenskega etničnega ozemlja, Istra in del Dalmacije, dodeljena Italiji, ki je v zameno priznala Kraljevino SHS.
Kraji na primorski strani oz. v dolini reke Bače so pripadli Italiji, Sorica z okoliškimi kraji pa je bila priključena Kraljevini SHS.
Soriška planina leži na izjemni lokaciji, in sicer na panoramski cesti med Bohinjem in Tolminom oziroma v osrčju Julijskih Alp, a mnogi jo še vedno odkrijejo predvsem po naključju in ne po resni nameri.
Panoramski pogled na Sorico, rojstni kraj slikarja Ivana Groharja, za mnoge najbolj slikovito vasico v Sloveniji.
To se zadnje leto spreminja, predvsem po zaslugi največjega spletnega sistema za rezervacijo nastanitev Bookinga, z letošnjim letom pa tudi shuttla, ki bo ob koncu tedna na pobudo Turizma Bohinj in njihove zaveze trajnostni mobilnosti potnike brezplačno vozil iz Bohinjske Bistrice do Soriške planine in nazaj.
Preberite še:
1